Daniele Thompson / Noč na letališču
Decalage horaire, 2002
Noč na letališču je le solidna reklama za mobilno telefonijo in nič več - resda skuša namreč pokazati, da mobitel ljudi zbližuje, ni pa nujno, da je vse, kar ta gadget združi, vredno filma. Jean Reno in Juliette Binoche, naličena kot Barbie ("Brez make-upa se počutim golo"), sta med mnogimi, ki zaradi splošne stavke in slabega vremena obtičijo na pariškem letališču: ne poznata se, toda ko si Juliette pri Renoju - okej, Felixu - sposodi mobitel, ne moreta več narazen. Njuna usoda je zapečatena, toda na način, ki daje slutiti, da je Daniele Thompson svojega sina Christopherja, sicer koscenarista, spočela takoj po ogledu Monicellijeve romantične dramedije Potovanje z Anito (1979), v kateri dobro situirani, toda tesnobni, zagrenjeni, intelektualistični Giancarlo Giannini med potjo k umirajočemu očetu nabaše na frfravo, evforično Goldie Hawn, ki mu vrne nasmeh.