Paul Greengrass / Krvava nedelja
Bloody Sunday, 2002
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 37, 18. 9. 2003
Ko začnejo 30. januarja 1972 zrak sekati prave krogle in ko britanska vojska severnoirski Derry spremeni v svoj adrenalinski park, se vam zazdi, da ste padli v Mogadiš, toda le za hip - Greengrassova rekreacija Krvave nedelje, dneva, ki je zapisan sramoti, se namreč prilepi na obraz ljudem, ne pa spektaklu. Neposrednosti, ne pa fetišizmu. Še več, rekonstrukcija dneva, ko je začela britanska vojska streljati na neoboroženo množico civilistov, bolj ali manj katoličanov, ki so pod taktirko Severnoirskega združenja za državljanske pravice (NICRA) in Ivana Cooperja (igra ga James Nesbitt), pacifista in poslanca, lokalnega Martina Lutherja Kinga, sicer protestanta, marširali in protestirali proti represiji, diskriminaciji, kršenju državljanskih pravic in interniranju irskih disidentov, je posneta tako realistično, tako reportažno in tako "arhivsko", da imate občutek, kot da gledate dokumentarec - ali pa kot da je kamero pograbil časovni stroj in jo preselil v Derry, v žrelo pokola, ki je ugasnil 13 življenj, IRI pa povečal članstvo.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 37, 18. 9. 2003
Ko začnejo 30. januarja 1972 zrak sekati prave krogle in ko britanska vojska severnoirski Derry spremeni v svoj adrenalinski park, se vam zazdi, da ste padli v Mogadiš, toda le za hip - Greengrassova rekreacija Krvave nedelje, dneva, ki je zapisan sramoti, se namreč prilepi na obraz ljudem, ne pa spektaklu. Neposrednosti, ne pa fetišizmu. Še več, rekonstrukcija dneva, ko je začela britanska vojska streljati na neoboroženo množico civilistov, bolj ali manj katoličanov, ki so pod taktirko Severnoirskega združenja za državljanske pravice (NICRA) in Ivana Cooperja (igra ga James Nesbitt), pacifista in poslanca, lokalnega Martina Lutherja Kinga, sicer protestanta, marširali in protestirali proti represiji, diskriminaciji, kršenju državljanskih pravic in interniranju irskih disidentov, je posneta tako realistično, tako reportažno in tako "arhivsko", da imate občutek, kot da gledate dokumentarec - ali pa kot da je kamero pograbil časovni stroj in jo preselil v Derry, v žrelo pokola, ki je ugasnil 13 življenj, IRI pa povečal članstvo.
Film ujame vse - kronologijo dneva, aroganco britanske komande, Cooperjevo pacificiranje IRE, marš, walkie-talkieje, barikade, kamenje, britansko izzivanje in iskanje pretveze za obračun z demonstranti, vodne topove, solzilec, gumijaste naboje, svinec, brutalne detajle (eksekucijo ranjenega civilista, eksekucijo civilista, ki maha z belim robcem itd.), eskalacijo, paniko, kaos, teror. In ko Britanci vse civiliste, ki jih pobijejo, razglasijo za "teroriste", postane jasno, da sta Bush in Blair "model" iz Derryja izvozila v Irak: Britanci rečejo, da so začeli streljati zato, ker so bili civilisti "oboroženi", ko pa orožja potem ne najdejo, ga podtaknejo.
ZELO ZA