Gus Van Sant, 2001 / Gerry
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 41, 17. 10. 2003
Gus Van Sant je po fotokopiji Psiha in reciklaži Dobrega Willa Huntinga (Forresterjevo razkritje) ugotovil, da se je v Hollywoodu izgubil, zato je odšel v puščavo - na terapijo. Prijatelja, Matt Damon & Casey Affleck, ki drug drugega kličeta Gerry, se pripeljeta v Dolino smrti, da bi poiskala "the thing", a se izgubita. Njuna sled v pesku izgine. In izginejo tudi znaki civilizacije. Njuno urgentno, panično, agonično, brezupno tavanje se prevesi v noč... noč v tavanje... tavanje v tavanje... in tavanje spet v noč. To je njuna Odiseja 2001. Ne, njun Solaris... njun Bresson... njun Shooting. Pokrajina je lepa, hipnotična, božanska. Sipine, skale, klifi, kanjoni, sinje nebo, oblaki, veter - vau! Čisti transcendentalni horror. Predstavljajte si Moj mali Idaho v puščavi, le da ni nikjer žive duše - a tudi Gerryja sta živa le še toliko kot mirage. Ali pa kot zrcalo, ki se zrcali v drugem zrcalu. Govorita malo, skoraj nič - pač ni besede, ki bi bila dovolj epska in obenem dovolj abstraktna, da bi ujela smisel puščave. Poti ni. Hodita, ne da bi kam prišla - in z vsakim korakom sta bolj anonimna.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 41, 17. 10. 2003
Gus Van Sant je po fotokopiji Psiha in reciklaži Dobrega Willa Huntinga (Forresterjevo razkritje) ugotovil, da se je v Hollywoodu izgubil, zato je odšel v puščavo - na terapijo. Prijatelja, Matt Damon & Casey Affleck, ki drug drugega kličeta Gerry, se pripeljeta v Dolino smrti, da bi poiskala "the thing", a se izgubita. Njuna sled v pesku izgine. In izginejo tudi znaki civilizacije. Njuno urgentno, panično, agonično, brezupno tavanje se prevesi v noč... noč v tavanje... tavanje v tavanje... in tavanje spet v noč. To je njuna Odiseja 2001. Ne, njun Solaris... njun Bresson... njun Shooting. Pokrajina je lepa, hipnotična, božanska. Sipine, skale, klifi, kanjoni, sinje nebo, oblaki, veter - vau! Čisti transcendentalni horror. Predstavljajte si Moj mali Idaho v puščavi, le da ni nikjer žive duše - a tudi Gerryja sta živa le še toliko kot mirage. Ali pa kot zrcalo, ki se zrcali v drugem zrcalu. Govorita malo, skoraj nič - pač ni besede, ki bi bila dovolj epska in obenem dovolj abstraktna, da bi ujela smisel puščave. Poti ni. Hodita, ne da bi kam prišla - in z vsakim korakom sta bolj anonimna.
Po pol ure izgledata kot Samuel Beckett & Luis Bunuel, ki v Stalkerjevi Coni iščeta Zabriskie Point, po eni uri pa kot Herman Hesse, ki si na Pikniku pri Hanging Rocku vrti Satantango. Gerry je tako minimalističen, da bi lahko trajal 8 ur: dva igralca, ena puščava. Ja, Gerry bi bil lahko tudi Dogma 95, če ne bi Van Sant tako divje potreboval filmske zgodovine. In to dobesedno: v puščavo gre zato, da bi se lahko prepuščal cinefiliji. Puščava je kino, v katerem se vrtijo vsi filmi hkrati.
(Gerryja vrti Kinodvor)
ZELO ZA