Laurent Cantet / Izkoristek časa
L'emploi du temps, 2001
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 3, 22. 1. 2004
Izkoristek časa je francoski film, ki se mu nikamor ne mudi. Na srečo - tako vsaj dobro izkoristi svoj čas. A po drugi strani, tudi Vincentu (Aurelien Recoing) se nikamor ne mudi. Z avtom blodi po Franciji, po zimski sivini podeželskih cest. Tu in tam pokliče ženo: pridem pozno... ne čakaj z večerjo... pozdravi otroke. In potem anemično odpelje naprej, na drugo parkirišče, kjer zaspi - v avtu: Vincent, menedžer srednjih let in srednjega stanu, je že lep čas brezposeln, toda to spretno prikriva. Če ga kaj vprašajo, je na službeni poti. In res, njegove poti niso nič krajše kot prej, le njegove laži so večje - domačim natvezi, da se službeno seli v Ženevo, prijateljem pa nastavi catch-the-cash shemo. Svoje brezposelbnosti ne omenja. Preveč ga je strah. In preveč ga je sram. Raje laže.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 3, 22. 1. 2004
Izkoristek časa je francoski film, ki se mu nikamor ne mudi. Na srečo - tako vsaj dobro izkoristi svoj čas. A po drugi strani, tudi Vincentu (Aurelien Recoing) se nikamor ne mudi. Z avtom blodi po Franciji, po zimski sivini podeželskih cest. Tu in tam pokliče ženo: pridem pozno... ne čakaj z večerjo... pozdravi otroke. In potem anemično odpelje naprej, na drugo parkirišče, kjer zaspi - v avtu: Vincent, menedžer srednjih let in srednjega stanu, je že lep čas brezposeln, toda to spretno prikriva. Če ga kaj vprašajo, je na službeni poti. In res, njegove poti niso nič krajše kot prej, le njegove laži so večje - domačim natvezi, da se službeno seli v Ženevo, prijateljem pa nastavi catch-the-cash shemo. Svoje brezposelbnosti ne omenja. Preveč ga je strah. In preveč ga je sram. Raje laže.
Vincent je slepi stahanovski člen globalizacije, ki mu boste težko prodali idejo "Združene Evrope", in obenem tipični produkt korporativne kulture - obupan, tesnoben, odtujen, sterilen, prazen, paranoičen, obseden s socialno varnostjo, diskretno agresiven in lažniv. Za vsako ceno hoče ostati v igri, pa četudi zdaj to, kar je prej počel v službi, le še imitira. Ko dela, laže. Služba je že davno ugrabila in zamenjala njegovo identiteto. In seveda - naučila ga je, kako igrati in kako postati fiktiven. Rad laže. Še raje pa ne misli na nič.
(Kino Dvor)
ZA