Mike Newell / Nasmeh Mona Lise

Nič, Nasmeh Mona Lise je le film, ki zamudi preveč priložnosti, da bi lahko rekli, vau, tole je pa ženska verzija Društva mrtvih pesnikov, ali pa, vau, žensko osvobajanje v petdesetih ni potekalo le med štedilnikom in TV serijo I Love Lucy. Ko pride Julia Roberts, profesorica umetnostne zgodovine, leta 1953 na elitni dekliški koledž Wellesley, jo hitro razglasijo za "boemko" in "subverzivko" - oh, ker je iz Kalifornije in ker ni poročena. Toda v resnici se zdi, da je Julia Roberts prišla iz leta 2004: ko ugotovi, da so njene slušateljice - zlobna Betty (Kirsten Dunst), nadarjena Joanie (Julia Stiles), grda Connie (Ginnifer Goodwyn) in promiskuitetna Giselle (Maggie Gyllenhaal) - de facto kolekcija zelo inteligentnih bitij, ki mislijo le na poroko, na mirno, urejeno, kičasto, do vratu zapeto in do zadnjega detajla splanirano življenje, na brezhibno gospodinjsko služenje družinski sreči in moževi karieri, se namreč skoraj onesvesti.