Richard Donner / Časovna past
Timeline, 2003
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 12, 24. 3. 2004
Časovna past je film o potovanju skozi čas, toda v resnici izgleda kot pešačenje skozi čas. Zelo je smešen, toda nenamerno. Jasno, tudi absurdno dolgočasen je nenamerno. Ko se junaki ujamejo v časovno zanko, izgledajo tako, kot da bi se ujeli v vic, ki ga pripoveduje tip brez smisla za humor. Film je sicer posnet po bestsellerju Michaela Crichtona, toda v časovni pasti ne nabašete na dinozavre, ampak na Indiano Jonesa... ee, britanskega arheologa (Billy Connolly), ki ne obtiči med šikanami II. svetovne vojne, ampak med šikanami stoletne vojne, ki leta 1357 doživlja ravno svojo veliko pirotehnično veselico - britansko obleganje francoskega Castlegarda.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 12, 24. 3. 2004
Časovna past je film o potovanju skozi čas, toda v resnici izgleda kot pešačenje skozi čas. Zelo je smešen, toda nenamerno. Jasno, tudi absurdno dolgočasen je nenamerno. Ko se junaki ujamejo v časovno zanko, izgledajo tako, kot da bi se ujeli v vic, ki ga pripoveduje tip brez smisla za humor. Film je sicer posnet po bestsellerju Michaela Crichtona, toda v časovni pasti ne nabašete na dinozavre, ampak na Indiano Jonesa... ee, britanskega arheologa (Billy Connolly), ki ne obtiči med šikanami II. svetovne vojne, ampak med šikanami stoletne vojne, ki leta 1357 doživlja ravno svojo veliko pirotehnično veselico - britansko obleganje francoskega Castlegarda.
Ker Indyju ni pomoči, v časovni stroj vkrcajo njegovega sina (Paul Walker) in še nekaj ekspertnih person (ja, tudi rdečesrajčne marince, bejbo in prevajalca), ki planejo v žrelo stoletne vojne - no, ker pa imajo na voljo le "šesturno okno", znotraj katerega morajo opraviti svojo humanitarno misijo in rešiti svoje ljudi, konca stoletne vojne ne bodo videli. A po drugi strani - za vojno jim je tako vseeno kot za arheološko dediščino. Lokalnih zdrah in lokalne politike itak ne razumejo. Dovolj je, da imajo občutek, da "delajo zgodovino". Da ima korporacija ITC (International Technology Corporation), neke sorte Halliburton, pri tem "faksiranju" ljudi v preteklost svoj mali, tajni načrt, se razume samo po sebi, kakor se samo po sebi razume, da se skuša malopridna stran dokopati do strašnega modernega orožja (za množično uničevanje). Ko so Časovno past zavrteli Bushu, je verjetno dahnil: Glej, no, kako umetnost posnema življenje!
PROTI -