David Koepp / Skrivnostno okno
Secret Window, 2004
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 16, 22. 4. 2004
Johnny Depp igra pisatelja, ki mu je ime Mort. Njegovega življenja - oh, njegove "zgodbe" - je očitno po malem konec. Videti je kot mazohistični shizo, ki pulzira med dvema romanoma Stephena Kinga - med Šajnanjem in Misery. Mort je blokiran - ko je ženo zasačil z drugim, se je terapevtsko zatekel v idilično gozdno kočo. Ker pa ni nič tako mizerno, da ne bi moglo biti še bolj mizerno, se mu na vrata prilepi kmet iz Mississippija, John Shooter (John Turturro), remix Amiša in otroka koruze, anti-fan, ki besno dahne: "Ukradel si mi zgodbo!" Jasno, Mort, potreben sobe za paniko, vse zanika, toda ko Shooter vztraja in svoje razočaranje nad Mortovo ignoranco podkrepi s trupli, vas ob gledanju te male parabole o kompliciranosti odnosa med originalom in plagiatom reši le to, da ste zamudili Identiteto in Klub golih pesti.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 16, 22. 4. 2004
Johnny Depp igra pisatelja, ki mu je ime Mort. Njegovega življenja - oh, njegove "zgodbe" - je očitno po malem konec. Videti je kot mazohistični shizo, ki pulzira med dvema romanoma Stephena Kinga - med Šajnanjem in Misery. Mort je blokiran - ko je ženo zasačil z drugim, se je terapevtsko zatekel v idilično gozdno kočo. Ker pa ni nič tako mizerno, da ne bi moglo biti še bolj mizerno, se mu na vrata prilepi kmet iz Mississippija, John Shooter (John Turturro), remix Amiša in otroka koruze, anti-fan, ki besno dahne: "Ukradel si mi zgodbo!" Jasno, Mort, potreben sobe za paniko, vse zanika, toda ko Shooter vztraja in svoje razočaranje nad Mortovo ignoranco podkrepi s trupli, vas ob gledanju te male parabole o kompliciranosti odnosa med originalom in plagiatom reši le to, da ste zamudili Identiteto in Klub golih pesti.
Skrivnostno okno je vesela novica za fanice Johnnyja Deppa - Johnny je namreč praktično v vsakem kadru. In da bi bilo še bolj veselo, je skoraj v vsakem kadru sam, pa četudi je treba izraz "sam" v tem filmu jemati skrajno relativno. Toda brez skrbi, fanica zarote ne bo opazila.
Zakaj? Ker se bo preveč vživela - imela bo pač občutek, da je Johnny tokrat res njen, kar bo le razlog več, da se bo z njim še bolj identificirala in da mu bo še bolj verjela na besedo - da mu bo potemtakem vse verjela na besedo, čisto vse, tudi to, da se to, kar vidi, v resnici dogaja. Rekla si bo: Johnny je le en! In film računa prav na to, da se bodo vsi gledalci obnašali kot fanice. Vse gledalce skuša spremeniti v fanice. Le percepcija fanice namreč omogoča znosno, normalno, nemoteno gledanje tega psihotrilerja, ki da izrazu "Johnny je le en" povsem nov podton.
ZADRŽAN
