Roland Emmerich / Dan po jutrišnjem

The Day After Tomorrow, 2004

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 22, 4. 6. 2004

Nemški režiser Roland Emmerich že nekaj let z užitkom terorizira Ameriko. Le spomnite se, kako je v Dnevu neodvisnosti raztreščil Belo hišo in druge ameriške znamenitosti - ali pa kako je nad New York spustil Godzilo, ki je zgazila vse, kar je lezlo in mirovalo. In nikar ne pozabite, kako je v Patriotu pustil, da so britanski vojaki ameriške civiliste zbasali v cerkev, ki so jo potem sadistično zažgali. Ni kaj, Nemec uživa v miniranju, rušenju, gazenju in sežiganju Amerike. Okej, vsi ti filmi se resda končajo srečno, s happy-endom, kar pa je skrajno cinično - pred tem namreč vedno umre na milijone ljudi. Roland hoče očitno reči, da je vsak happy-end v resnici nekaj morbidnega, da vedno zahteva "kolateralno škodo" in da je v principu tak kot revolucija - žre svoje otroke. In Dan po jutrišnjem je natanko iz tega testa. Na milijone ljudi umre, da bi se lahko oče in sin na koncu objela. In seveda - tokrat nam kaže le izključno demoliranje Amerike, pa četudi ne pušča nobenega dvoma, da je ista katastrofa zadela tudi druge konce sveta, recimo Tokio in New Delhi. Nič, v Hollywoodu so ocenili, da bodo največ kart prodali, če bodo kazali le demoliranje Amerike - to se očitno zdajle dobro prodaja.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 22, 4. 6. 2004

Nemški režiser Roland Emmerich že nekaj let z užitkom terorizira Ameriko. Le spomnite se, kako je v Dnevu neodvisnosti raztreščil Belo hišo in druge ameriške znamenitosti - ali pa kako je nad New York spustil Godzilo, ki je zgazila vse, kar je lezlo in mirovalo. In nikar ne pozabite, kako je v Patriotu pustil, da so britanski vojaki ameriške civiliste zbasali v cerkev, ki so jo potem sadistično zažgali. Ni kaj, Nemec uživa v miniranju, rušenju, gazenju in sežiganju Amerike. Okej, vsi ti filmi se resda končajo srečno, s happy-endom, kar pa je skrajno cinično - pred tem namreč vedno umre na milijone ljudi. Roland hoče očitno reči, da je vsak happy-end v resnici nekaj morbidnega, da vedno zahteva "kolateralno škodo" in da je v principu tak kot revolucija - žre svoje otroke. In Dan po jutrišnjem je natanko iz tega testa. Na milijone ljudi umre, da bi se lahko oče in sin na koncu objela. In seveda - tokrat nam kaže le izključno demoliranje Amerike, pa četudi ne pušča nobenega dvoma, da je ista katastrofa zadela tudi druge konce sveta, recimo Tokio in New Delhi. Nič, v Hollywoodu so ocenili, da bodo največ kart prodali, če bodo kazali le demoliranje Amerike - to se očitno zdajle dobro prodaja.

Dan po jutrišnjem, snet s časopisnih naslovnic, se začne kot Pixarjeva Ledena doba: ko Dennis Quaid, vrhunski paleoklimatolog in fanatični ekolog, na Severnem tečaju raziskuje debelino ledu, plošča na lepem poči, tako da obvisi nad ad hoc ledenim prepadom - hja, podobno kot oni plezalci v Vertikali smrti. Toda še preden ameriškemu podpredsedniku, na las podobnemu Dicku Cheneyju (aroganten, z očali), ki se posmehuje Kjotskemu protokolu, razloži, da je Zemlja na robu ledene dobe, da se Severni pol topi, da se Atlantik ohlaja in da zalivski tok odmira, se že z neba - kot meteorski dež - vsujejo ledene kocke.

In vsi tisti čudoviti, spektakularni, vizualno impresivni, apokaliptični digitalni kadri, ki ste jih videli v Armagedonu, Zadnjem udarcu in Twisterju - vse se ruši, vse leti - so zdaj na voljo najprej v hurikanskem Los Angelesu (adijo, Hollywood!), potem pa še v ledenem New Yorku, kjer obtiči tudi Quaidov sin (Jake Gyllenhaal). Panični Američani bežijo na jug, toda Mehičani jih ne pustijo čez Rio Grande. Ja, klimatske spremembe so hujše od al-Kajde. Antibušistična kritična masa je dosežena, ko v New York tiho pripluje orjaški tanker, mrtva ladja, ladja smrti - simbol Busheve politike. Dan po jutrišnjem karikira in kritizira Busha, a po drugi strani - če bo ledena doba izgledala tako fascinantno, potem je treba narediti vse, da do nje čim prej pride.

ZA

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: