Sue Brooks / Japonska zgodba

Po 11. septembru so v obtok bušnile mnoge nove fraze... ee, novi "ključi" do sveta. Del tega krasnega novoreka je postal tudi izraz "spopad civilizacij", ki so ga z največjim veseljem pograbili bušiji in drugi neokonzervativni jastrebi. Ja, Biblija tega novega geopolitičnega mindseta je postala knjiga Spopad civilizacij, ki jo je - na osnovi svojega istoimenskega članka, objavljenega leta 1993 v reviji Foreign Affairs - napisal harvardski profesor Samuel P. Huntington. Le zakaj ne? Tu so lahko izvedeli, da je osrednja in najbolj nevarna razsežnost nove globalne politike konflikt med skupinami različnih civilizacij... da so se po koncu hladne vojne zamenjale identitete nacij in simboli teh nacij... da se je globalna politika preoblikovala in razmejila na osnovi kulturnih mej... da ljudi ne definirajo več ideološke, politične in ekonomske razlike, ampak kulturne razlike (kulturna dediščina, zgodovina, religija, jezik, vrednote, običaji, inštitucije ipd.)... da politika ni več le ta, ki definira njihove ekonomske interese, ampak tudi ta, ki definira njihovo identiteto... da ljudje, ki iščejo novo identiteto in ki na novo "izumljajo" svojo etnično pripadnost, nujno potrebujejo sovražnika... da so kulturne identitete postale civilizacijske identitete... da te identitete določajo globalno politiko... da je ideološke evolucije oz. vojne idej konec in da se začenja vojna kultur... in da se civilizacije s skupnimi kulturnimi afinitetami povezujejo in združujejo, kar vodi v civilizacijski spopad med zahodom in vzhodom, krščanstvom in islamom.