Michael Moore, 2004 / Fahrenheit 9/11
Motivacijski trip.
Bušiji so "vojno proti terorju" prelevili v pripoved - v zgodbo o Dobrem in Zlu. Če bi le naštevali fakte, bi bili premalo prepričljivi - ljudje pač "problem" razumejo le, če jim ga podaš v obliki zgodbe. Nič, bušiji so izkoristili ameriško odvisnost od fabuliranja. To v Fahrenheitu 9/11 stori tudi Michael Moore - klin izbija s klinom. Antibušizem prelevi v pripoved. Bolje rečeno - vse fakte antibushevske subkulture, ki se je razmahnila predvsem na internetu, prepakira v duhovito, tragikomično, vizualno aktraktivno zgodbo o neizvoljenem predsedniku, ki je nacionalno tragedijo zlorabil za pumpanje kulta osebnosti. Ljudje "problem" lažje razumejo, če ga podaš v obliki filma - in Bush je "problem". Za sabo pušča trupla, uničenje, scvrte otroke, prestrašene vdove in razmesarjene vojake.