Gary Winick / Od deklice do bejbe

Osemdeseta so bila čas, ko so moški rojevali moške. Čas Ronalda Reagana je bil pač čas Ramba, Terminatorja in Robocopa, ki so izgledali kot podaljški tankov in bazuk. Žensk niso potrebovali. In stalno so se regenerirali. Če je bilo treba, so sami sebe ponovno rodili. Zato ni čudno, da se je rodil celo podžanr, ki se je posvetil prav temu - moškim, ki rojevajo moške. V komediji Kakršen oče, takšen sin, ki je vzletela leta 1987, sta Dudley Moore in njegov sin zamenjala telesi - Dudley se je preselil v sinovo telo, sin pa v Dudleyjevo. No, že naslednje leto sta v komediji Vice Versa telesi zamenjala Judge Reinhold in njegov sin, v komediji Ponovno 18 pa 92-letni George Burns in njegov vnuk. Toda največji hit je postala variacija te formule - komedija Big, v kateri je 12-letni mulo, ki si želi, da bi bil velik, čez noč mutiral v 30-letnega Toma Hanksa. In glej, no - pod Bushem se je formula vrnila, le da zdaj nastopa kot afirmacija ženskosti... ee, ženske regeneracije in ženske panike. V Odštekanem petku sta telesi zamenjali mati in hči - v komediji Od deklice do bejbe, praktično rimejku filma Big, pa trinajstletnica, ki se ji ne uspe prebiti med najpopularnejše bejbe, ki noče biti originalna, ampak cool, in ki si želi, da bi bila velika, čez noč mutira v 30-letno Jennifer Garner.