Film / Slo-vidvd-borza

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 44, 7. 11. 2004

Morte a Venezia, 1971
Luchino Visconti
Umetnost ubija.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 44, 7. 11. 2004

Morte a Venezia, 1971
Luchino Visconti
Umetnost ubija.

Luchino Visconti - grof Luchino Visconti de Modrone - je bil komunist iz aristokratske družine. V svojih zgodnjih klasikah (npr. Zemlja drhti) je bil neorealist z modernističnim očesom, medtem ko je v svojih poznih klasikah (npr. Gepard, Somrak bogov) z modernističnim očesom pogledal na propad evropske aristokracije - bolj dekadentnih in bolj političnih filmov zlepa ne boste našli. Tudi Smrt v Benetkah - srhljivo zapeljiva študija moške dezintegracije - je dekadentna, da je kaj. Obenem pa izgleda kot film, ki je ostalim umetnostim - literaturi (predvsem Thomasu Mannu, se razume), slikarstvu, operi, teatru in arhitekturi - izsesal vse, kar je v njih filmskega. Gustav von Aschenbach (Dirk Bogarde), osamljeni, melanholični, umirajoči komponist, sicer parafraza Gustava Mahlerja in samega Viscontija, pride v Benetke, kjer ga obsede neki deček, toda še preden zadnjič ošine Benetke, ta pojem lepote in umetnine, ugotovi, da Benečani - v imenu turistične industrije - prikrivajo, da po Benetkah razsaja kolera. Ergo: umetnost je nevarna. Ker umira. In ker ubija. Če ob pogledu na umetnost ne vidiš trupla, potem to ni umetnost.

Kapsule

Troja: Večno človeški bo rod pel pesem zloglasno o naju! Steroidna, ateistična revizija Iliade. Via Wolfgang Petersen. Brad Pitt & Peter O'Toole.

Šola rocka: Stari rocker hlini, da je učitelj. Društvo mrtvih rockerjev. Jack Black.

Veliki Ziegfeld: Biografija slovitega impresaria Florenza Ziegfelda. Spektakularni musical. Oskar '36. William Powell.

Ta posest je prekleta: Robert Redford peca Nathalie Wood. Romantični pop po enodejanki Tennesseeja Williamsa. Via Sydney Pollack. Letnik '66.

50 prvih poljubov: Punca, ki takoj vse pozabi, sreča fanta, ki je ne more pozabiti. Lahkotna, havajska romantična komedija. Adam Sandler & Drew Barrymore.

V žrelu zveri: Tajska teroristična organizacija naredi hudo napako - ugrabi hčerko Stevena Seagala. Akcijska zen-fu-bum veselica.

Konjenik: 18. stoletje loči brata - en postane pravoslavni pop, drugi pa se spreobrne v islam. Hrvaški romantični epos o koreninah balkanske grozljivke. Nikša Kušelj & Goran Grgić.

Mojster Blisk: Junaki računalniške igre padejo v realnost. Prvih 7 epizod britanske TV serije o najstniku, ki deletira Zlo.

Scooby-Doo 2: Iz omare skočijo pošasti. Karikatura popkulture. Freddie Prinze.

Servis: AG Market, Blitz, Ja-Mi, Con, Fun, Fivia, Karantanija

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: