Mikael Hafstroem / Zlo
Ondskan, 2003
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 52, 29. 12. 2004
Vsi zaprti sistemi avtomatično razvijejo svojo logiko represije, ki jih ohranja pri življenju. Ni samotnega otoka brez represivne hierarhije gospodar/hlapec - spomnite se le Robinsona Crusoeja. Oh, ali pa Gospodarja muh, japonskega šokerja Battle Royale in nemškega Eksperimenta, ki se je dogajal na prototipu samotnega otoka - v zaporu.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 52, 29. 12. 2004
Vsi zaprti sistemi avtomatično razvijejo svojo logiko represije, ki jih ohranja pri življenju. Ni samotnega otoka brez represivne hierarhije gospodar/hlapec - spomnite se le Robinsona Crusoeja. Oh, ali pa Gospodarja muh, japonskega šokerja Battle Royale in nemškega Eksperimenta, ki se je dogajal na prototipu samotnega otoka - v zaporu.
Švedsko Zlo se dogaja v privatnem internatu, zelo zaprtem sistemu, v katerem se dijaki delijo na gospodarje in hlapce - jasno, gospodarji silijo hlapce v gladiatorske igre. In nobena ni dovolj ekstremna, kar na svoji koži izkusi tudi Erik (Andreas Wilson), novi dijak, sicer nonkonformist z burno preteklostjo. Zlo lepo pokaže, da tudi šolski sistem pri življenju ohranja le še represija - in da je šola le priprava na življenje v brutalni razredni družbi.
(štarta 30. 12.)
ZA -