Jerry Bruckheimer, kralj h'woodskih superprodukcij, je bilo očitno zelo jezen, ker ni dobil filmskih pravic za Da Vincijevo šifro, zato je na hitro zapakiral svojo verzijo - Zaklad pozabljenih. Albino-frika Opusa Dei zamenja morilski lovec na zaklade (Sean Bean), Roberta Langdona pa Ben Gates (Nicolas Cage), fanatični konspiracionist, ki že od malega verjame v obstoj templjarskega zaklada in šifriranih "ključev", ki vodijo do njega.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Jerry Bruckheimer, kralj h'woodskih superprodukcij, je bilo očitno zelo jezen, ker ni dobil filmskih pravic za Da Vincijevo šifro, zato je na hitro zapakiral svojo verzijo - Zaklad pozabljenih. Albino-frika Opusa Dei zamenja morilski lovec na zaklade (Sean Bean), Roberta Langdona pa Ben Gates (Nicolas Cage), fanatični konspiracionist, ki že od malega verjame v obstoj templjarskega zaklada in šifriranih "ključev", ki vodijo do njega.
Prvi "ključ" najde na dolarskih in stodolarskih bankovcih, ki ga vodijo do originala ameriške deklaracije o neodvisnosti, ta pa do Philadelphie, kjer so ustanovni očetje, vsi bolj ali manj prostozidarji, pisali ustavo. Zaklad pozabljenih je kolekcija konspiracionističmih povezav - no, najbolj zanimiva je povezava med ameriško ustavo in ameriškim imperializmom. In ta ni le konspiracionistična.
PROTI
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.