Hans Weingartner / Edukatorji

Daniel Bruehl je v filmu Zbogom, Lenin! igral fanta, ki svoji mami prikriva, da je komunizem padel in da je v Vzhodno Nemčijo prišel kapitalizem. Zdaj, v Edukatorjih, igra fanta, ki skuša kapitalizem zrušiti. V filmu Zbogom, Lenin! je prikrival, da se je svet spremenil - v Edukatorjih skuša svet spremeniti. Točno, Bruehl igra neke sorte Lenina, bolje rečeno - antiglobalistično verzijo Lenina. S prijateljem Petrom (Stipe Erceg) sta podnevi protestnika, kar pomeni, da počneta vse tiste reči, ki se podajo imidžu sodobnega anarhista, toda ponoči vlamljata v domove premožnih buržujev in premikata pohištvo. Recimo: hi-fi butneta v hladilnik. Razumete, ne - v življenje urejenega razreda vnašata nered. In napetost. Oh, in umetnost - ikone potrošnike družbe, ki jih najdeta v jet-set vilah, preuredita v ludistične art "inštalacije". Sporočilo je umetnost. Umetnost je politika. In seveda - na stenah puščata grafite a la "Leta sitosti so mimo" in "Preveč denarja imate". Podpis: Edukatorji. Ne, ne ubijata niti ne kradeta - le nemški oligarhiji dajeta lekcije. Ne pridigata o revoluciji, le zdi se jima, da je oligarhija zrela za šok-terapijo, okej, za opozorilni strel.