Jean-Francois Richet / Napad na policijsko postajo številka 13
Assault on Precinct 13, 2005
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 11, 18. 3. 2005
John Carpenter je leta 1976 posnel Napad na policijsko postajo 13, ultimativni B film o policijski postaji, ki jo tik pred zaprtjem napade anonimna urbana armada, tako da se je prgišče policajev prisiljeno združiti s kriminalci, ki na policijski postaji čakajo na transport v celico smrti. Napad je bil čudovito abstrakten, toda o postvietnamski Ameriki, postwatergatski paranoji, postindustrijski brezosebnosti in urbani apokaliptiki je povedal več kot tedanji dokumentarci. V rimejku, ki se ne dogaja v Wattsu, ampak v Detroitu, se vse začne z Bishopom (Laurence Fishburne), karizmatičnim narko baronom, ki ga peljejo v zapor.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 11, 18. 3. 2005
John Carpenter je leta 1976 posnel Napad na policijsko postajo 13, ultimativni B film o policijski postaji, ki jo tik pred zaprtjem napade anonimna urbana armada, tako da se je prgišče policajev prisiljeno združiti s kriminalci, ki na policijski postaji čakajo na transport v celico smrti. Napad je bil čudovito abstrakten, toda o postvietnamski Ameriki, postwatergatski paranoji, postindustrijski brezosebnosti in urbani apokaliptiki je povedal več kot tedanji dokumentarci. V rimejku, ki se ne dogaja v Wattsu, ampak v Detroitu, se vse začne z Bishopom (Laurence Fishburne), karizmatičnim narko baronom, ki ga peljejo v zapor.
Toda “konvoj” zaradi snežnega meteža obtiči v zapuščeni policijski postaji, ki je tik pred zaprtjem in v kateri so le še štiri osebe, vključno z degradiranim narednikom Roenickom (Ethan Hawke). Policijske postaje tokrat ne napade urbana armada brez obraza, ampak armada skorumpiranih policajev, ki so služili z Bishopom in ki se zdaj bojijo, da jih bo “potunkal”. Kar ni nepomemben obrat: Francoz, ki je film posnel, namreč s tem na ulico zvleče “pravo” Ameriko, ali bolje rečeno, s tem, ko pokaže obraz “zla”, postane jasno, da Ameriko najbolj ogroža prav sama Amerika. Apokaliptični obračun Amerike z Ameriko, ki ga noče nihče slišati, s tem dobi povsem nov pomen. Rimejk Napada o postiraški Ameriki, postseptembrski paranoji in bushevski apokaliptiki pove več kot CNN.
ZA