Clint Eastwood / Punčka za milijon dolarjev

H'woodski boksarski filmi so vedno alegorije kapitalizma in ameriškega sna - ring, trg v najbolj čisti obliki, pač deklasirancu omogoča, da s trdim delom in železno voljo zlomi konkurenco, uspe in preskoči razred. In Maggie (Hilary Swank), 31-letna natakarica, ki se je v Los Angeles pritepla iz missourijske “white trash” prikolice, je natanko to - deklasiranka brez samozavesti, pobiralka ostankov hrane, ki ji preostane le boks, le gola pest, le abstrakcija fizičnega dela, le razbijanje deklasirank, ki so jo prehitele, le boj s trgom.

Frank Dunn (Clint Eastwood), trener in eks boksar, h kateremu pride, ji najprej sicer pove, da je prestara, toda ko jo enkrat sprejme, ji ne skriva, da jo čaka delo. In Clint, ki mu je Punčka za milijon dolarjev vrgla oba glavna Oskarja, boks potem tudi snema kot delo. Nobenih MTV-jevskih akrobacij - le dolgi, počasni, stoični, minimalistični kadri, ob katerih bi se celo transcendentalni meditaciji stožilo po spidu.

Likom pusti, da dihajo - in bolj ko se sliši, da dihajo in hropejo, bolj je jasno, da to, kar počnejo, ni golf. Ne, nikamor se mu ne mudi - boks je delo, ekstaza tekočega traku. Punčka, ki jo mojstri v individualizmu, ga ne kliče zaman boss. Maggie se upira svoji revščini in svoji nezaščitenosti, Clint, nekdanji superman, ki se stara s hitrostjo krošeja, pa samemu sebi (oh, in skušnjavi, da bi se še sam vrnil v ring), medtem ko Scrap (Morgan Freeman), njegov asistent in zaupnik, to neonoir tragedijo povezuje - kot starogrški zbor, ki ve, kaj je trg, po čem je sen in kje so solze.

ZA +