Ljubiša Samardžić / Jesen prihaja, Dunja moja
Jesen stiže, Dunjo moja, 2004
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 15, 17. 4. 2005
Film se začne leta 1914 in tako tudi izgleda - kot da je bil posnet leta 1914. Banalnost kostumira, da bi bila videti bolj urgentno in usodno, toda kostumi hitro ostanejo brez likov. Sava (Branislav Trifunović) in Marija (Marija Karan) sta fant in punca, ki ju najprej loči vojna... potem njegov oče, ki je proti poroki... potem Tisa, prek katere se zavihti Savo, da bi zbežal pred svojim očetom... in potem še njegov prijatelj, Petrašin (Igor Đorđević), ki vzame Marijo.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 15, 17. 4. 2005
Film se začne leta 1914 in tako tudi izgleda - kot da je bil posnet leta 1914. Banalnost kostumira, da bi bila videti bolj urgentno in usodno, toda kostumi hitro ostanejo brez likov. Sava (Branislav Trifunović) in Marija (Marija Karan) sta fant in punca, ki ju najprej loči vojna... potem njegov oče, ki je proti poroki... potem Tisa, prek katere se zavihti Savo, da bi zbežal pred svojim očetom... in potem še njegov prijatelj, Petrašin (Igor Đorđević), ki vzame Marijo.
Zakaj Savo Marije ne vzame s sabo čez Tiso? Če bi jo vzel, ne bi bilo filma. Če ne bi bilo filma, ne bi bil poetično žalosten. In če ne bi bil žalosten, mu ne bi bilo treba poetično piti. V tem filmu ni nič bolj banalnega od poetičnosti.
ZADRŽAN