Terry Gilliam / Skrivnost bratov Grimm

Prizorišča, na katerih se dogajajo filmi Terryja Gilliama, vedno izgledajo kot začarani gozd, v katerem se prižigajo miti, simboli, arhetipi in drugi “začarani” strahovi zahodne civilizacije. Tak je bil New York v Kralju-ribiču, tak je bil metropolis v Brazilu, tak je bil Las Vegas v filmu Fear and Loathing in Las Vegas, taka je bila Philadelphia v Dvanajstih opicah. In hej, taka bi bila La Mancha, če bi Gilliam posnel Don Kihota. Jasno, Skrivnost bratov Grimm, tipični Gilliamov manični, ekscesni, burleskni kaos, je biografija bratov Grimm, Jacoba (Heath Ledger) in Wilhelma (Matt Damon), ki sta začarani gozd izumila. Če ga ne bi, bi ga izumil Terry Gilliam, veliki iluzionist. In narobe, če bi Gilliam živel na začetku 19. stoletja, ko še ni bilo filma, bi se verjetno preživljal kot šarlatan, ki pride v vas, poišče dovolj vraževerno publiko, naredi pomp in potem s spretno insceniranimi “čarovnijami” izžene duhove, uroke in demone. Natanko tako se namreč preživljata brata Grimm: na začetku 19. stoletja potujeta od vasi do vasi, iščeta prestrašeno, panično, vraževerno, vodljivo publiko, naredita pomp in ji potem prodajata eksorcizme in podobne “čarovnije”.