Scott Derrickson / Hudič v Emily Rose
The Exorcism of Emily Rose, 2005
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 46, 16. 11. 2005
V eksorcističnih filmih se lahko punce, ki jih obsede hudič, epileptično spakujejo, kolikor se hočejo, lahko se na vse pretege zvijajo in lahko na ves glas vreščijo, pa še vedno ne morejo tekmovati z Lindo Blair iz Izganjalca hudiča - z dvanajstletnico, ki preklinja, bruha in masturbira s križem. Ko hočejo filmarji posneti eksorcistični film, si najprej rečejo: kako naj gremo čez Lindo Blair? Naj damo v film desetletnico, ki bo preklinjala, bruhala in masturbirala s križem? Ali pa naj v film damo starejšo bejbo in rečemo, da je film posnet po resničnih dogodkih? Hudič v Emily Rose izbere to drugo možnost. Emily Rose (Jennifer Carpenter) je nedolžna, naivna, nepokvarjena, moralno čista, pobožna kmečka deklina s srednjega zahoda, ki odide na faks, v sekularno, moderno okolje, kjer jo zgrabijo “mračne sile”, ki jo en passant nabutajo s krči, kriki in neznanimi jeziki. In da Emily Rose ne bi bila le shizofrenična obsedenka, ki je izgubila vero, ampak tudi mučenica, ki z rotiranjem glave redefinira smisel in nujnost vere, jo okrasijo še s stigmatami, tako da njenima staršema ne preostane drugega, kot da pokličeta duhovnika (Tom Wilkinson), ki začne z izganjanjem hudiča.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 46, 16. 11. 2005
V eksorcističnih filmih se lahko punce, ki jih obsede hudič, epileptično spakujejo, kolikor se hočejo, lahko se na vse pretege zvijajo in lahko na ves glas vreščijo, pa še vedno ne morejo tekmovati z Lindo Blair iz Izganjalca hudiča - z dvanajstletnico, ki preklinja, bruha in masturbira s križem. Ko hočejo filmarji posneti eksorcistični film, si najprej rečejo: kako naj gremo čez Lindo Blair? Naj damo v film desetletnico, ki bo preklinjala, bruhala in masturbirala s križem? Ali pa naj v film damo starejšo bejbo in rečemo, da je film posnet po resničnih dogodkih? Hudič v Emily Rose izbere to drugo možnost. Emily Rose (Jennifer Carpenter) je nedolžna, naivna, nepokvarjena, moralno čista, pobožna kmečka deklina s srednjega zahoda, ki odide na faks, v sekularno, moderno okolje, kjer jo zgrabijo “mračne sile”, ki jo en passant nabutajo s krči, kriki in neznanimi jeziki. In da Emily Rose ne bi bila le shizofrenična obsedenka, ki je izgubila vero, ampak tudi mučenica, ki z rotiranjem glave redefinira smisel in nujnost vere, jo okrasijo še s stigmatami, tako da njenima staršema ne preostane drugega, kot da pokličeta duhovnika (Tom Wilkinson), ki začne z izganjanjem hudiča.
Ker pa Emily Rose med terapijo umre, duhovnika obtožijo, da je skušal očitni pacientki pomagati z Bogom namesto z medicino oz. psihiatrijo. Jasno, duhovnik skuša dokazati, da je šla Emily Rose tako “globoko”, da z njo ni mogla več komunicirati niti psihiatrija, le še Bog. Javni tožilec (Campbell Scott) je vernik, ki verjame v ločenost države in cerkve, njena branilka (Laura Linney) pa je ateistka, tako da je hitro jasno, kam pes taco moli: slepi morajo spregledati. Sporočila tegale teološkega, pasijonskega, rašomonskega shock & awe šokerja, ki Krogu dolguje toliko kot Bibliji, so presenetljivo fundamentalistična: prvič, sekularnost ogroža “božjo deželo”, drugič, vera ima prednost pred znanostjo, tretjič, Bog je najboljši zdravnik družbe, četrtič, to, da je cerkev ločena od države, je napaka, petič, pravo bi moralo biti usklajeno z Biblijo, in šestič, če obstaja Hudič, potem obstaja tudi Bog.
ZADRŽAN