Film / Balcancan

Darko Mitrevski, 2005

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 50, 15. 12. 2005

Kaj je jugopuding? Postjugoslovanski jugofilm, v katerem junaki prepotujejo celo eks Jugo, vmes pa si ogledajo tragikomedijo “etničnih” konfliktov in folklornih klišejev, ki so “regijo” spremenili v ekshibicionistični material za puding in bruseljske subvencije.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 50, 15. 12. 2005

Kaj je jugopuding? Postjugoslovanski jugofilm, v katerem junaki prepotujejo celo eks Jugo, vmes pa si ogledajo tragikomedijo “etničnih” konfliktov in folklornih klišejev, ki so “regijo” spremenili v ekshibicionistični material za puding in bruseljske subvencije.

Balcancan izgleda kot parodija jugopudinga: Trendafil (Vlado Jovanovski) in Santino (Adolfo Margiotta), sinova nekdanjih jugošvercerjev, ki iščeta tepih, v katerega je zrolana mrtva baka, prepotujeta vse eks “republike”, srečata vse “etnične” konflikte in balkanske klišeje, toda film se iz tega ne skuša prišvercati s humanistično patetiko, ampak vse skupaj apokaliptično pošlje k vragu. Tu in tam sicer pade v špuro Sivega kamiona rdeče barve, toda zares grotesken postane, ko v ritmu špageti vesternov balkansko “norost” stopnjuje po “etničnem” ključu - tedaj izgleda tako resno kot Franco Nero v Bitki na Neretvi.

ZADRŽAN +

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: