Ermanno Olmi / Pojoč za zastori

Cantando dietro i paraventi, 2003

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 50, 15. 12. 2005

V kitajskem bordelu, ki izgleda kot gledališka verzija piratske ladje, ostareli kapitan (Bud Spencer!) klientelo zapeljuje z vonjem po skrivnostni Kitajki (Jun Ichikawa), ki se po zahrbtnem uboju svojega moža prelevi v strah in trepet cesarskih ladij. Ker je Ermanno Olmi, postneorealistični sub-Antonioni, svoj zadnji film, ki je še kazal znake življenja (Drevo za cokle), posnel davnega leta 1978, in ker je skušal biti vedno pametnejši - pa tudi abstraktnejši - od eliptičnih alegorij, s katerimi je vetril realnost, lahko od filma Pojoč za zastori povsem upravičeno pričakujete nekaj dehidriranega, pa četudi je spodvit v metapiratski film, ki v jeziku banalnega žanra češe “velike teme”, kot so vojna, mir, upor proti Imperiju, ženska emancipacija in svoboda.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 50, 15. 12. 2005

V kitajskem bordelu, ki izgleda kot gledališka verzija piratske ladje, ostareli kapitan (Bud Spencer!) klientelo zapeljuje z vonjem po skrivnostni Kitajki (Jun Ichikawa), ki se po zahrbtnem uboju svojega moža prelevi v strah in trepet cesarskih ladij. Ker je Ermanno Olmi, postneorealistični sub-Antonioni, svoj zadnji film, ki je še kazal znake življenja (Drevo za cokle), posnel davnega leta 1978, in ker je skušal biti vedno pametnejši - pa tudi abstraktnejši - od eliptičnih alegorij, s katerimi je vetril realnost, lahko od filma Pojoč za zastori povsem upravičeno pričakujete nekaj dehidriranega, pa četudi je spodvit v metapiratski film, ki v jeziku banalnega žanra češe “velike teme”, kot so vojna, mir, upor proti Imperiju, ženska emancipacija in svoboda.

Pojoč za zastori je teater-v-teatru, ki hoče biti opera, ki hoče biti starogrška tragedija, ki hoče biti mediteranski postmodernizem, ki na koncu potrebuje obzorje, polno cesarskih ladij, da bi lahko povedal le malce več, kot sicer v svojem banalnem jeziku povedo piratski filmi.

ZADRŽAN

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: