Sam Mendes / Marinec

Marinec spominja na vse tiste vojne filme, v katerih pošljejo fante na vojno, potem pa vojne ne vidijo - akcije ni. Jugoslavija je bila specializirana za take filme: okej, posnela je kopico epopej in “partizanskih vesternov”, v katerih je stalno pokalo, toda obenem je posnela tudi overdose vojnih filmov, v katerih je bila odsotnost akcije - mučno čakanje na Big Bang - vir tesnobe, stresa, frustracij in paranoje. Čakanje na klavnico je bilo tak pekel kot sama klavnica. Toda razlika je v tem, da marince pred odhodom na vojno vedno najprej čaka bazični drill - ne drill, ampak srhljivo, sadistično poniževanje, kot smo lahko videli v mnogih filmih, zelo plastično v Full Metal Jacketu. In ko se enkrat pustijo tako poniževati, je povsem normalno, da pričakujejo kompenzacijo - akcijo, znak za napad, dovoljenje za ubijanje, vojno. Če potem v vojni nikogar ne ubijejo, se počutijo slabo - če nikogar ne ubijejo, jih začnejo mučiti tesnoba, stres, frustracije in paranoja. To, da nikogar ne ubijejo, slabo vpliva na njihovo moralo.