Muenchen
Munich, 2005
Leta 1972 se je Izraelu zgodil 11. september - v Muenchnu. Člani palestinske organizacije Črni september so namreč na olimpijskih igrah ugrabili in pobili enajst izraelskih športnikov. Palestinci olimpijskih iger niso izbrali le zato, ker so hoteli svojemu atentatu zagotoviti optimalno publiciteto in odmevnost, ampak tudi zato, ker so Izrael s tem psihološko ponižali - pokol nad Judi so izvedli v Nemčiji, ki je izvedla Holokavst, neizrekljivo največji pokol nad Judi. Izrael, zgrožen, šokiran in žalujoč, je takoj lansiral "operacijo Božji srd"... ee, tajni, elitni, z vseh vetrov nabrani eksekucijski vod, ki je vse te - neposredno ali pa le posredno vpletene - teroriste drugega za drugim likvidiral, toda ob tem je pobil tudi mnoge napačne, povsem nedolžne ljudi. In Muenchen, posnet po knjigi Vengeance (1986, George Jonas), popisuje odisejado petih eksekutorjev - Avnerja (Eric Bana), Mossadovega agenta in eks telesnega stražarja izraelske ministrske predsednice Golde Meir, krvoločnega Južnoafričana (Daniel Craig), belgijskega bombaša (Mathieu Kassovitz), nemškega ponarejevalca (Hanns Zischler) in čistilca (Ciaran Hinds). Misije v Rimu, Parizu, Bejrutu, Atenah in na Cipru izvedejo z logistično preudarnostjo in brutalno hladnokrvnostjo - vsaka likvidacija je tako bombastična, da izgleda kot vojna napoved. "Ko se bomo naučili pobijati tako kot oni, jih bomo premagali," dahne Steve. Ironija je v tem, da se "palestinskega načina" naučijo prej, kot so pričakovali, in da se kmalu počutijo kot "morilci", bolje rečeno - kmalu jih začnejo mučiti dvomi, negotovost, tesnoba in občutek krivde. In kmalu začnejo od Izraela terjati neizpodbitne dokaze, da so res ubili prave ljudi. Ko nekdo izmed njih reče, da "pobijanje Palestincev ni ravno poceni", je jasno, da s tem ne misli le na denar in da na koncu tega tunela ni luči.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Leta 1972 se je Izraelu zgodil 11. september - v Muenchnu. Člani palestinske organizacije Črni september so namreč na olimpijskih igrah ugrabili in pobili enajst izraelskih športnikov. Palestinci olimpijskih iger niso izbrali le zato, ker so hoteli svojemu atentatu zagotoviti optimalno publiciteto in odmevnost, ampak tudi zato, ker so Izrael s tem psihološko ponižali - pokol nad Judi so izvedli v Nemčiji, ki je izvedla Holokavst, neizrekljivo največji pokol nad Judi. Izrael, zgrožen, šokiran in žalujoč, je takoj lansiral "operacijo Božji srd"... ee, tajni, elitni, z vseh vetrov nabrani eksekucijski vod, ki je vse te - neposredno ali pa le posredno vpletene - teroriste drugega za drugim likvidiral, toda ob tem je pobil tudi mnoge napačne, povsem nedolžne ljudi. In Muenchen, posnet po knjigi Vengeance (1986, George Jonas), popisuje odisejado petih eksekutorjev - Avnerja (Eric Bana), Mossadovega agenta in eks telesnega stražarja izraelske ministrske predsednice Golde Meir, krvoločnega Južnoafričana (Daniel Craig), belgijskega bombaša (Mathieu Kassovitz), nemškega ponarejevalca (Hanns Zischler) in čistilca (Ciaran Hinds). Misije v Rimu, Parizu, Bejrutu, Atenah in na Cipru izvedejo z logistično preudarnostjo in brutalno hladnokrvnostjo - vsaka likvidacija je tako bombastična, da izgleda kot vojna napoved. "Ko se bomo naučili pobijati tako kot oni, jih bomo premagali," dahne Steve. Ironija je v tem, da se "palestinskega načina" naučijo prej, kot so pričakovali, in da se kmalu počutijo kot "morilci", bolje rečeno - kmalu jih začnejo mučiti dvomi, negotovost, tesnoba in občutek krivde. In kmalu začnejo od Izraela terjati neizpodbitne dokaze, da so res ubili prave ljudi. Ko nekdo izmed njih reče, da "pobijanje Palestincev ni ravno poceni", je jasno, da s tem ne misli le na denar in da na koncu tega tunela ni luči.
Muenchen je politični triler, ki pogled na izraelsko-palestinski konflikt moralno uravnoteži, palestinske teroriste pa humanizira, da bi lahko pokazal, da je politika vojne proti terorju, retaliacije in preventivnih udarcev pogubna in nemoralna. Paralele, ki jih Spielberg vleče med Izraelom in Ameriko, med izraelsko in ameriško vojno proti terorju, so smiselne: prvič, tako kot je Muenchen izraelska nacionalna travma, je Svetovni trgovinski center ameriška nacionalna travma, drugič, tako kot je napad na izraelske športnike povsem spremenil pogled na terorizem, ki se ga ljudje do tedaj niso zavedali, je napad na Svetovni trgovinski center povsem spremenil pogled na "nove oblike terorja", ki se jih ljudje do tedaj niso zavedali, tretjič, tako kot vojna proti terorju, ki jo je leta 1972 sprožil Izrael, še vedno traja, še vedno traja tudi vojna proti terorju, ki jo je leta 2001 sprožil Bush, četrtič, tako kot je izraelska vojna proti terorju nasilje le še stopnjevala, ga je stopnjevala tudi Busheva vojna proti terorju, in petič, tako kot je Izrael med vojno proti terorju kompromitiral svoje lastne vrednote, jih je tudi Amerika. Je Muenchen protivojni film? Definitivno: Spielbergu se gabi, kako njegova domovina ravna s svojimi sovražniki.
ZELO ZA
