Film / Casanova

Heath Ledger igra v Gori Brokeback kavboja, ki mora skrivati, da je gej - v Casanovi pa igra Casanovo, simbol zahodne heteroseksualnosti. Sam film izgleda kot vic, toda selitev z ameriškega zahoda v Benetke je še ena selitev v represivno okolje, ki ne prenese seksualnega eksperimentiranja - Ledger mora tokrat skrivati, da je Casanova. Vatikan ga hoče disciplinirati, zato nanj pošlje svoje inkvizicijske jurišnike, ki mu ponudijo nekaj, česar ne more zavrniti - poroči se ali pa ti tiča deportiramo. Hecno, Casanova je Casanova, seksualni prvak, toda očitno si je vse življenje želel le eno - da bi se poročil. Ko mu Vatikan ukaže “poroči se”, svoje monogamne fantazije ne more več skrivati - najprej oči vrže na Victorio (Natalie Dormer), bližnjo devico, za katero pa se skrivaj meče njen sosed, potem pa prešalta na Francesco (Sienna Miller), za katero se očitno ne meče nihče.

Kdo ve, morda zato, ker se je Lasseju Hallstromu, specialistu za filmski puding, zdelo, da ima Casanova z dramaturškega vidika dovolj eno oviro, morda zato, ker jo je oče že vnaprej oddal (heh, potem je za kazen umrl), morda pa zato, ker je feministka - na seksizem in podobne šovinizme je tako občutljiva, da se mora Casanova pretvarjati, da ni Casanova. Če bi ga Vatikan in Francesca še malce stisnila, bi se začel pretvarjati, da je gej. Namesto romantične komedije o feministki, ki skuša “spreobrniti” geja, dobimo romantično komedijo o feministki, ki nehote - in ob asistenci Vatikana - “spreobrne” ultimativnega seksista. Casanova je film, ki potrjuje, da imata h'woodska romantična komedija in Vatikan isti cilj - monogamnost.

ZADRŽAN -