Eli Roth / Krvavi hostel

Že od Busha dalje vemo, da ljudje na Zahodu - ne le na divjem zahodu - mešajo Slovenijo in Slovaško. Ko boste videli Krvavi hostel, boste kriknili: V riti smo! Ni namreč nujno, da je Krvavi hostel dobra novica za slovensko turistično industrijo. Je pa po drugi strani Krvavi hostel slaba novica za slovensko filmsko industrijo - slovenski fantje, ki se kurčijo z gverilsko senzibilnostjo, bi lahko že zdavnaj posneli svojo verzijo Krvavega hostela. Skoraj zastonj. Dogajanje bi lahko postavili na Slovaško ali pa v Slovenijo, vseeno - hej, lahko bi posneli slovensko-slovaško koprodukcijo. Saj veste, lahko bi hormonski, potrebni, zadeti, bučni, nevedni, domišljavi, zoprni slovenski mladinci prišli v slovaški hostel, ali pa obratno - lahko bi v slovenski hostel prišli hormonski, potrebni, zadeti, bučni, nevedni, domišljavi, zoprni slovaški mladinci. Rezultat bi bil v obeh primerih enak: turistični zvezi obeh držav pri snemanju tega filma ne bi hoteli sodelovati. Toda spričo zagamane slovensko-slovaške apatičnosti je moral umazano delo spet opraviti Hollywood, specifično - Quentin Tarantino, ki je Krvavi hostel koproduciral. Kot veste, hormonski, potrebni, zadeti, bučni, nevedni, domišljavi, zoprni ameriški mladinci radi zaidejo, bolje rečeno, zapeljejo na napačno cesto, kjer jih začne potem preganjati, trpinčiti, peštati in kastrirati kak teksaški psycho z motorno žago ali pa kak dementni artist, ki jih en passant predela še v voščene inštalacije. Civilizacijo in degeneriranost loči le prometni znak. En sam wrong turn, pa si že kremenatlc - ali pa sveča, od katere bo na vekomaj veke kapljalo.