Ki-Duk Kim / Samaritanka
Samaria, 2004
V korejski družbi, polni tabujev in predsodkov, so bile spolne vloge vedno strogo razdeljene - moški so si lahko ženske predstavljali le v patriarhalnem, seksističnem kontekstu. Toda vse se je spremenilo v devetdesetih, ko se je cenzura sprostila, ko se je Koreja mentalno modernizirala in ko so filmi našli stik z vibracijami novih generacij, z izbruhom nove korejske modernosti. Ali natančneje: filmi so začeli izzivati, sprevračati in smešiti korejske patriarhalne fantazije. Najbolj divje, najbolj cinično, najbolj brezkompromisno to počne kultni auteur Ki-Duk Kim, ki v Samaritanki, brutalnem, kontroverznem, kompleksnem rezimeju svojega sprevračanja korejskih patriarhalnih fantazij, zaigra prav na ultimativno fantazijo zatrte, tabuizirane korejske seksualnosti - najstniško prostitucijo. Samaritanka je zgodba o dveh "sestrah", okej, šolarkah: Jae-Yeong (Min-Jeong Seo), ki hoče denar za potovanje v Evropo in ki se ima za reinkarnacijo Vasumitre, indijske budistke, ki je s seksom "spreobračala" moške, se navdušeno in brezskrbno prostituira, deviška in moralistična Yeo-Jin (Ji-Min Kwak), ljubosumna na prijateljico in njene mnoge kliente, pa skrbi za poslovni del, toda ko Jae-Yeong “ponesreči” umre, se začne prostituirati Yeo-Jin.