Susan Stroman / Producenta
The Producers, 2005
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 13, 2. 4. 2006
Max Bialystock (Nathan Lane) je broadwayski producent, ki mu ne gre. Investitorje - predvsem ostarele vdove z dolgim finančnim repom - stalno obletava, se jim prilizuje, jih osvaja in zapeljuje. Hja, videti je kot parodija Oskarja Schindlerja. Ker pa mu predstave stalno propadajo, je stalno na robu živčnega zloma - in na robu bankrota. Ko mu Leo Bloom (Matthew Broderick), njegov računovodja, pregleduje poslovanje, le zmajuje z glavo, obenem pa namigne, da bi se mu najbolj izplačalo, če bi postavljal zelo drage predstave, ki bi namerno povsem propadle. Bum! Skrahirale - čim bolj katastrofalno, tem bolje. Jasno, Bialystock bolj genialne še ni slišal, zato na licu mesta sklene, da bo obral ostarele vdove, produciral najslabšo predstavo vseh časov in obogatel. In res, da bi produciral najslabši mjuzikl vseh časov, najame preverjeno najslabšega scenarista (Will Ferrell), preverjeno najslabšega režiserja (Gary Beach) in preverjeno najslabšo igralko (Uma Thurman), heh, “švedsko tajnico”. Da pa ne bi česa prepuščal naključju, mjuzikl formatira kot himno Tretjemu rajhu, ker pač računa, da tega čisto zares ne bo hotel nihče gledati, še toliko bolj, ker Hitler na koncu zmaga. Naslov: Springtime for Hitler. Izpolni se le prvi del prerokbe: Bialystocku uspe producirati najslabši mjuzikl vseh časov, toda reč postane huronski hit. In tudi film Producenta, sicer rimejk klasike Mela Brooksa iz leta 1968, ki ji je sledil tudi broadwayski mjuzikl, je le prerokba, ki izpolnjuje samo sebe, ali bolje rečeno, zdi se, kot da so si producenti rekli: posnemimo film, ki bo tako slab, tako dolgočasen, tako zastarel in tako mrtev, da bo hit! Film Producenta je metafilm v obeh smislih - po eni strani je film o tem, kako nastaja broadwayski mjuzikl, po drugi strani pa je film o mentaliteti ljudi, ki producirajo sodobne h'woodske filme.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 13, 2. 4. 2006
Max Bialystock (Nathan Lane) je broadwayski producent, ki mu ne gre. Investitorje - predvsem ostarele vdove z dolgim finančnim repom - stalno obletava, se jim prilizuje, jih osvaja in zapeljuje. Hja, videti je kot parodija Oskarja Schindlerja. Ker pa mu predstave stalno propadajo, je stalno na robu živčnega zloma - in na robu bankrota. Ko mu Leo Bloom (Matthew Broderick), njegov računovodja, pregleduje poslovanje, le zmajuje z glavo, obenem pa namigne, da bi se mu najbolj izplačalo, če bi postavljal zelo drage predstave, ki bi namerno povsem propadle. Bum! Skrahirale - čim bolj katastrofalno, tem bolje. Jasno, Bialystock bolj genialne še ni slišal, zato na licu mesta sklene, da bo obral ostarele vdove, produciral najslabšo predstavo vseh časov in obogatel. In res, da bi produciral najslabši mjuzikl vseh časov, najame preverjeno najslabšega scenarista (Will Ferrell), preverjeno najslabšega režiserja (Gary Beach) in preverjeno najslabšo igralko (Uma Thurman), heh, “švedsko tajnico”. Da pa ne bi česa prepuščal naključju, mjuzikl formatira kot himno Tretjemu rajhu, ker pač računa, da tega čisto zares ne bo hotel nihče gledati, še toliko bolj, ker Hitler na koncu zmaga. Naslov: Springtime for Hitler. Izpolni se le prvi del prerokbe: Bialystocku uspe producirati najslabši mjuzikl vseh časov, toda reč postane huronski hit. In tudi film Producenta, sicer rimejk klasike Mela Brooksa iz leta 1968, ki ji je sledil tudi broadwayski mjuzikl, je le prerokba, ki izpolnjuje samo sebe, ali bolje rečeno, zdi se, kot da so si producenti rekli: posnemimo film, ki bo tako slab, tako dolgočasen, tako zastarel in tako mrtev, da bo hit! Film Producenta je metafilm v obeh smislih - po eni strani je film o tem, kako nastaja broadwayski mjuzikl, po drugi strani pa je film o mentaliteti ljudi, ki producirajo sodobne h'woodske filme.
PROTI -