Vit Klusak & Filip Remunda / Češke sanje

Česky sen, 2004

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 16, 23. 4. 2006

Češke sanje so bolj skrita kamera kot mockumentarec - bolj Franci Kek kot Michael Moore. Vit Klusak in Filip Remunda, režiserja tega filma, na začetku stojita na travniku pri Pragi in pojasnita, kaj bosta storila: postavila bosta fasado hipermarketa, ki bo na daleč - s ceste - videti kot pravi hipermarket, lansirala bučno propagandno kampanjo, ki bo najavljala novi hipermarket (z neverjetnimi cenami!), in pogledala, kaj se bo zgodilo. In res, postavita kuliso “novega hipermarketa”, lansirata propagadno kampanjo - in na D-Day proti hipermarketu steče kakih 4.000 Čehov, ki jih za kuliso hipermarketa čaka horror vacui.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.

Naroči

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 16, 23. 4. 2006

Češke sanje so bolj skrita kamera kot mockumentarec - bolj Franci Kek kot Michael Moore. Vit Klusak in Filip Remunda, režiserja tega filma, na začetku stojita na travniku pri Pragi in pojasnita, kaj bosta storila: postavila bosta fasado hipermarketa, ki bo na daleč - s ceste - videti kot pravi hipermarket, lansirala bučno propagandno kampanjo, ki bo najavljala novi hipermarket (z neverjetnimi cenami!), in pogledala, kaj se bo zgodilo. In res, postavita kuliso “novega hipermarketa”, lansirata propagadno kampanjo - in na D-Day proti hipermarketu steče kakih 4.000 Čehov, ki jih za kuliso hipermarketa čaka horror vacui.

Češke sanje so kritika vsega, kritika potrošniške adiktivnosti, kritika kapitalizma, kritika moči marketinškega zapeljevanja, kritika ljudske lahkovernosti, kritika poneumljanja množic, kritika vzhodnih dežel, ki skušajo s šopingom nadomestiti to, kar so prej zamudile, kritika češkega vstopa v EU in kritika delavskega razreda, le kritika svoje lastne pozicije ne. Ali natančneje: “avantgarda” tranzicijskih dežel (subvencionirani filmarji, marketingarji, dizajnerji ipd.), ki je s prodajanjem megle na hitro obogatela, lahko svojo snobovsko “progresivnost” pokaže le tako, da brije norca iz delavskega razreda, ki se je - tako kot sama “avantgarda” - preveč vživel v kapitalizem, pri čemer kakopak spregleda, da trg in potrebo po neznosnem konzumiranju ustvarja prav ona sama. Kako? Preprosto: s tem, ko kritizira tisto, kar kupujejo drugi, s tem, ko ne kupuje tistega, kar “vsi” kupujejo, potemtakem s tem, ko ustvarja potrebo po alternativnih produktih (idejah, slogih, brandih), ki jih na koncu vedno hočejo vsi. Trgu najbolj koristi prav upiranje trgu.

(Dvor)

ZADRŽAN

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:

Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.