Rajko Grlić / Karavla

Karaula, 2006

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 16, 23. 4. 2006

Karavla se dogaja ob koncu osemdesetih nekje ob jugoslovansko-albanski meji, na karavli, ki je Jugoslavija v malem - tu so vojaki vseh narodnosti (hja, za trenutek ali dva slišimo tudi slovenski glas), ki odštevajo dneve, pa vojak, ki teši poročnikovo ženo, in zapiti, vse bolj dementni poročnik (Emir Hadžihafizbegović), ki skuša to, da je fasal spolno bolezen, prikriti s podžiganjem “izrednega stanja”. In to naj bi bilo smešno. Karavla je le jugopuding. Kar pomeni dvoje: prvič, da govori o Jugoslaviji, ali natačneje, o razpadu Jugoslavije, in drugič, da o razpadu Jugoslavije govori tako, da je sprejemljiva za vse nekdanje Yu-dežele, ki so jo koproducirale - za Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Makedonijo, Srbijo in Slovenijo. Z eno besedo, Karavla je film, ki skuša biti sprejemljiv za kompletno nekdanjo Jugo. Kar spet pomeni dvoje: prvič, da je naivna, retardirana, nekonfliktna, brez roba, antipolemična, podrazvita, heh, čisti anahronizem, in drugič, da izgleda tako, kot da je bila posneta pred razpadom Juge, recimo leta 1987.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 16, 23. 4. 2006

Karavla se dogaja ob koncu osemdesetih nekje ob jugoslovansko-albanski meji, na karavli, ki je Jugoslavija v malem - tu so vojaki vseh narodnosti (hja, za trenutek ali dva slišimo tudi slovenski glas), ki odštevajo dneve, pa vojak, ki teši poročnikovo ženo, in zapiti, vse bolj dementni poročnik (Emir Hadžihafizbegović), ki skuša to, da je fasal spolno bolezen, prikriti s podžiganjem “izrednega stanja”. In to naj bi bilo smešno. Karavla je le jugopuding. Kar pomeni dvoje: prvič, da govori o Jugoslaviji, ali natačneje, o razpadu Jugoslavije, in drugič, da o razpadu Jugoslavije govori tako, da je sprejemljiva za vse nekdanje Yu-dežele, ki so jo koproducirale - za Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Makedonijo, Srbijo in Slovenijo. Z eno besedo, Karavla je film, ki skuša biti sprejemljiv za kompletno nekdanjo Jugo. Kar spet pomeni dvoje: prvič, da je naivna, retardirana, nekonfliktna, brez roba, antipolemična, podrazvita, heh, čisti anahronizem, in drugič, da izgleda tako, kot da je bila posneta pred razpadom Juge, recimo leta 1987.

PROTI

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: