Kurt Wimmer, 2006 / Ultraviolet
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 27, 5. 7. 2006
Ultraviolet je eden izmed tistih filmov... tipičnih sodobnih futurističnih stripovskih filmov... potemtakem eden izmed tistih filmov, v katerih je zgodbe manj kot v stripu, po katerem so posneti... eden izmed tistih filmov, v katerih liki izgledajo tako digitalno, kot da jih je rodil računalnik, in v katerih digitalno okolje izgleda bolj realno od likov... eden izmed tistih filmov, ki izgledajo kot računalniška igrica, v kateri superjunak - tokrat superjunakinja Violet (Milla Jovovich) - skače iz lokacije na lokacijo in zbija bad-guyje... eden izmed tistih filmov, ki v nedogled klonirajo Matrico... eden izmed tistih filmov, ki so jih le baročna forma, lucidni slog, upehani imidž in tehno soundtrack... eden izmed tistih filmov, v katerih ubijanje bad-guyjev izgleda kot modna revija... eden izmed tistih filmov, v katerih en superjunaški zamah z mečem pokonča deset specialcev... eden izmed tistih filmov, ki vse velike topike “Busheve ere” - obsedenost s čistim, varnim svetom, strah pred okužbo (tu je kužna “patogena” kri), interniranje okuženih, “nevarnih”, “drugačnih”, “nečloveških” ljudi (okej, ljudi z mutiranim, kvazivampirskim genom), paranoja, militarizacija družbe, somrak svoboščin, vojna proti terorju (“vojna krvi”), spopad civilizacij (ljudje z mutiranim genom vs. “normalni” ljudje), napihovanje orožja za množično uničevanje (tu se izkaže, da je state-of-the-art orožje za množično uničevanje otrok) - zrenderirajo v smrtno resni videospot... eden izmed tistih filmov, ki se samoprecenjujejo: “Rodila sem se v svetu, ki ga morda ne boste razumeli.”
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 27, 5. 7. 2006
Ultraviolet je eden izmed tistih filmov... tipičnih sodobnih futurističnih stripovskih filmov... potemtakem eden izmed tistih filmov, v katerih je zgodbe manj kot v stripu, po katerem so posneti... eden izmed tistih filmov, v katerih liki izgledajo tako digitalno, kot da jih je rodil računalnik, in v katerih digitalno okolje izgleda bolj realno od likov... eden izmed tistih filmov, ki izgledajo kot računalniška igrica, v kateri superjunak - tokrat superjunakinja Violet (Milla Jovovich) - skače iz lokacije na lokacijo in zbija bad-guyje... eden izmed tistih filmov, ki v nedogled klonirajo Matrico... eden izmed tistih filmov, ki so jih le baročna forma, lucidni slog, upehani imidž in tehno soundtrack... eden izmed tistih filmov, v katerih ubijanje bad-guyjev izgleda kot modna revija... eden izmed tistih filmov, v katerih en superjunaški zamah z mečem pokonča deset specialcev... eden izmed tistih filmov, ki vse velike topike “Busheve ere” - obsedenost s čistim, varnim svetom, strah pred okužbo (tu je kužna “patogena” kri), interniranje okuženih, “nevarnih”, “drugačnih”, “nečloveških” ljudi (okej, ljudi z mutiranim, kvazivampirskim genom), paranoja, militarizacija družbe, somrak svoboščin, vojna proti terorju (“vojna krvi”), spopad civilizacij (ljudje z mutiranim genom vs. “normalni” ljudje), napihovanje orožja za množično uničevanje (tu se izkaže, da je state-of-the-art orožje za množično uničevanje otrok) - zrenderirajo v smrtno resni videospot... eden izmed tistih filmov, ki se samoprecenjujejo: “Rodila sem se v svetu, ki ga morda ne boste razumeli.”
PROTI