Oliver Stone, 2006 / World Trade Center
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 41, 10. 10. 2006
Ob filmu World Trade Center se boste še dolgo v noč spraševali: a so res zagonili 63 milijonov dolarjev, da bi še enkrat ustvarili ruševine Svetovnega trgovinskega centra? Okej, film je posnel Oliver Stone, slaba vest Amerike, auteur, ki povsod vidi zarote - le tu je ne vidi. World Trade Center je nekontroverzen - od prvega do zadnjega kadra. Če bi Stone posnel dokumentarec, bi bilo vse skupaj bolj kontroverzno, pa četudi ne bi problematiziral niti enega aspekta 11. septembra. Še več, če bi posnel dokumentarec o rušenju Svetovnega trgovinskega centra, bi lahko ravno tako ustvaril vtis, da je bilo reševanje preživelih - in huh, reševanje reševalcev - pekel. Stone tu dlje itak ne pride. A po drugi strani, dlje niti noče.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 41, 10. 10. 2006
Ob filmu World Trade Center se boste še dolgo v noč spraševali: a so res zagonili 63 milijonov dolarjev, da bi še enkrat ustvarili ruševine Svetovnega trgovinskega centra? Okej, film je posnel Oliver Stone, slaba vest Amerike, auteur, ki povsod vidi zarote - le tu je ne vidi. World Trade Center je nekontroverzen - od prvega do zadnjega kadra. Če bi Stone posnel dokumentarec, bi bilo vse skupaj bolj kontroverzno, pa četudi ne bi problematiziral niti enega aspekta 11. septembra. Še več, če bi posnel dokumentarec o rušenju Svetovnega trgovinskega centra, bi lahko ravno tako ustvaril vtis, da je bilo reševanje preživelih - in huh, reševanje reševalcev - pekel. Stone tu dlje itak ne pride. A po drugi strani, dlje niti noče.
John McLoughlin (Nicolas Cage) in Will Jimeno (Michael Penja), policaja, ki 11. septembra obtičita med ruševinami Svetovnega trgovinskega centra, izgledata kot ameriška vojaka, ki obtičita v vietnamski džungli, za sovražnikovimi liniji - in ki zdaj čakata, da pridejo ponju. Da ju rešijo marinci. Le malce morata potrpeti. Le vztrajati morata. Le verjeti morata vase in v Ameriko. Boriti se morata - kot da sta v vojni. Jasno, vietkongovce zamenjajo ruševine, prah in pepel. Razumete, ne: vse, kar storita, je heroično! Pomembno! Bistveno! Dramatično! Infarktno! Agonično! Ne vesta, koliko jima je še ostalo - zato je vsak trenutek dragocen. To nam sporoča film, toda nikar ne mislite, da tako zelo ceni njune trenutke, njuno dramo, njun boj s samim sabo in z anonimnim, brezosebnim, železo-betonskim sovražnikom. Ne, še preden ju dobro zasuje, se film že vključi v dramo njunih družin, njunih žen (Maria Bello & Maggie Gyllenhaal) in njunih otrok. Ni agonije, če ne pokažeš žensk in otrok. Vidite, 11. septembra, pri reševanju živih in mrtvih, je šlo za družinsko dramo - za moške, ki so junaško in pogumno trpeli, in njihove žene, ki so jih junaško in pogumno čakale. Apollo 13. World Trade Center bi se lahko dogajal kjerkoli - in kadarkoli. Scenarij je tak kot v “resničnih” zgodbah o ljudeh, ki padejo v kak globok in tesen podzemski jašek, v katerem potem obtičijo in čakajo na reševalce, medtem ko njihove žene trpijo, njihovi otroci pa sprašujejo: “Is Daddy coming home?”
ZADRŽAN
