Abbas Kiarostami / Veliki plan
Nemay-e nazdik, 1990
Sabzian, brezposelni, ločeni iranski desperado, je cinefil, nor na filme iranskega auteurja Mohsena Makhmalbafa, v katerem vidi “portretista svojega trpljenja”. Še več, na filme Mohsena Makhmalbafa je tako nor, da ne loči več med sabo in njim - po malem se ima za Mohsena Makhmalbafa. Ko se na avtobusu zlaže, da je napisal scenarij za Kolesarja, ki ga je posnel Makhmalbaf, se počuti bolje kot prej. Film - igranje vlog - vrača samozavest. Še bolje pa se počuti, ko pride do premožne teheranske družine, ki se ji predstavi kot Mohsen Makhmalbaf. Vau, Mohsen Makhmalbaf! Tudi za njih je Makhmalbaf bog. Tudi oni bi radi, da bi njihovo življenje postalo film. In ko jim razkrije, da bo svoj novi film posnel v njihovi hiši, zastrižejo z repom - gostijo ga, mu laskajo, celo denar mu posojajo. Le zakaj ne - Sabzian začne namreč s pripravami na snemanje. Vse ima pod kontrolo. Vsi ga ubogajo. Že ko se le pretvarja, da je režiser, ima orjaško oblast, zato si lahko živo predstavlja, kakšno oblast bi šele imel, če bi bil res režiser. Toda potem ga razkrinkajo, primejo in postavijo pred sodišče.