Osnovni delci

Leto 1968 je osvobodilo moške, ženske in seks, toda rodilo je kilave otroke. Bruno (Moritz Bleibtreu) in Michael (Christian Ulmen), polbrata, ki ne vesta drug za drugega, sta disfunkcionalna otroka leta 1968. Bruno, politično nekorektni učitelj, poročen z žensko, ki ga odbija, je povsem obseden s seksom, in to tako agresivno, tako egoistično in tako nevrotično, da se preprosto ne more obvladovati - ko se mu pomrači, začne spolno nadlegovati celo svojo učenko, kar ga pripelje najprej v umobolnico, potem pa še v nudistični kamp, v katerem se nekdanji radikalci nacejajo z new-age verzijo “svobodne ljubezni”. Bruno je narava, ki se ji zmeša.

Michael je kultura, ki misli, da je mogoče vse načrtovati in kontrolirati - naravo in družbo, reprodukcijo in seks, željo in užitek. Michael je znanstvenik, molekularni biolog, ki v genetiki vidi izpolnjeno prerokbo Huxleyjevega Krasnega novega sveta: za razliko od Bruna, ki je odvisen od seksa, Michael načrtuje svet, ki bo neodvisen od seksa. Seks ne bo več potreben - za reprodukcijo bo poskrbela znanost. Svet ne bo več tako ničejansko destruktiven - seks je motnja, ki vodi k destruktivnosti. Seks je razlog, da imajo ljudje probleme, še več - seks je razlog za egoizem, agresivnost, militarizem, vojne, željo po dominaciji. Brez seksa bodo ljudje bolj svobodni, bolj kreativni in heh - bolj odgovorni.

Dokaz: njuna mati, hipica, ki je nasedla letu 1968 in glorifikaciji seksa, ju je zavrgla, prepustila starim staršem in potem krenila na razsvetljensko seksualno odisejado. Leto 1968 ji je izpralo možgane, njiju pa “prikrajšalo”.

Leto 1968 se je hotelo znebiti kapitalizma, Osnovni delci, posneti po kultnem, kontroverznem romanu Michela Houellebecqa, pa skušajo reči: če bi se hotelo leto 1968 znebiti kapitalizma, bi se moralo najprej znebiti seksa. Lepa priložnost, da svoje zapiske primerjate s tistimi, ki pravijo, da je bilo leto 1968 odgovor na svet, ki se je hotel znebiti seksa.

ZA -