Andrew Davis / Varuh

Kevin Costner igra tipa, ki misli, da je bil vsak dan svojega življenja junak. Če bi bil Costner film, v katerem igra, bi takoj potonil. Kot skala. Varuh izgleda kot propagandni film za obalno stražo (Coast Guard, ne Baywatch), toda ustvariti skuša vtis, da je epos, da je torej vse, kar se zgodi v njem, pomembno in usodno. Vsaka replika, pa naj bi bo še tako neumna in banalna. In vsaka emocija, pa naj si bo še tako klišejska. In emocije v Varuhu so težke - tako težke kot klišeji, ki se jemljejo smrtno resno, saj veste, brez distance in samoironije. Dovolj je, da pogledate Costnerja: spet igra ostarelega, utrujenega, tesnobnega profija, tokrat reševalnega plavalca, “prestarega za to sranje”, kot bi rekel Danny Glover, spet ga muči hud občutek krivde (hja, nekoč mu ni uspelo rešiti vseh ponesrečencev) in spet postane mentor mladega, divjega, svojeglavega rekruta (Ashton Kutcher), kandidata za reševalca, ki ga privlači in odbija.