31. 10. 2006 | Mladina 44 | Kultura | Film
Slo-vidvd-borza
Groucho Marx je goljufivi hotelir, ki skuša prodati floridsko močvirje, Harpo in Chico pa skušata ogoljufati goljufa. To je zgodba Trdih glav (The Cocoanuts, 1929), prve komedije bratov Marx. V komediji Naključni junaki (Monkey Business, 1931), sicer njihovem tretjem filmu, je zgodba še tanjša. Toda bratje za svoje manične, anarhične, brzostrelne gage niso potrebovali zgodbe, ampak le oder, navsezadnje, vsi njihovi zgodnji filmi so bili le ekranizacije njihovih brodvejskih hitov. Tudi v teh dveh komedijah počnejo le tisto, kar so počeli najbolje: razbijajo družbeno hierarhijo, rušijo javni red in mir, prekinjajo logiko in spodkopavajo status quo. Harpo ne govori, toda vse spremeni v kaos, ki ga Groucho in Chico pospremita s stampedom rezkih, duhovitih, zbadljivih, divjih, prasketajočih, sarkastičnih replik. Bombariranju z verbalnim stakatom, lunatičnimi besednimi igrami, non sequiturji in eksplozivnimi dvojnimi pomeni, ki ne morejo skriti svojega marksističnega impulza, ni ne konca ne kraja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
31. 10. 2006 | Mladina 44 | Kultura | Film
Groucho Marx je goljufivi hotelir, ki skuša prodati floridsko močvirje, Harpo in Chico pa skušata ogoljufati goljufa. To je zgodba Trdih glav (The Cocoanuts, 1929), prve komedije bratov Marx. V komediji Naključni junaki (Monkey Business, 1931), sicer njihovem tretjem filmu, je zgodba še tanjša. Toda bratje za svoje manične, anarhične, brzostrelne gage niso potrebovali zgodbe, ampak le oder, navsezadnje, vsi njihovi zgodnji filmi so bili le ekranizacije njihovih brodvejskih hitov. Tudi v teh dveh komedijah počnejo le tisto, kar so počeli najbolje: razbijajo družbeno hierarhijo, rušijo javni red in mir, prekinjajo logiko in spodkopavajo status quo. Harpo ne govori, toda vse spremeni v kaos, ki ga Groucho in Chico pospremita s stampedom rezkih, duhovitih, zbadljivih, divjih, prasketajočih, sarkastičnih replik. Bombariranju z verbalnim stakatom, lunatičnimi besednimi igrami, non sequiturji in eksplozivnimi dvojnimi pomeni, ki ne morejo skriti svojega marksističnega impulza, ni ne konca ne kraja.
Kapsule
Dežela svobode: Ko belka oznani, da ji je črnec ukradel avto, v katerem je bil tudi njen 4-letni sin, se začne spopad civilizacij... ee, ras. Polemični triler s twistom. Po romanu Richarda Pricea. Samuel L. Jackson & Julianne Moore.
V kot vroče maščevanje: Fantomski revolucionar se skuša leta 2020 maščevati totalitarnemu, fašistoidnemu, teokratskemu režimu, ki je Britanijo spremenil v policijsko državo. Alegorija bushevske Amerike. Po stripu. Hugo Weaving.
Ko pokliče tujec: Varuška ugotovi, da je psycho, ki jo terorizira po telefonu, že v hiši. Rimejk psihotrilerja, ki je imel enega izmed najbolj lucidnih in najbolj srhljivih uvodov. Ljudje imajo prevelike hiše. Via Simon West. Camilla Belle.
Vonj po ženski: Upokojeni, zagrenjeni slepi oficir najame študenta, ki postane njegova deklica za vse. Jasno, na koncu oba spregledata. Remix romantične komedije in vzgojne drame via Martin Brest. Al Pacino & Chris O'Donnell.
Vrnitev v prihodnost I, II, III: Marty McFly, Reaganov najstnik, s časovnim strojem najprej zdrvi v petdeseta, kjer izumi rokenrol in skoraj spočne samega sebe, potem se vrne v leto 1985, kjer življenje ni več tako čudovito, zato skoči v prihodnost, da bi rešil svoje otroke, in na koncu - v tretjem delu - še na divji zahod, kjer se rojeva ameriška prihodnost. Hiperaktivna saga o iskanju močnega Očeta. Via Robert Zemeckis. Z bonusom. Michael J. Fox & Christopher Lloyd.
