Radijski šov

A Prairie Home Companion, 2006

Radijski šov je ironičen naslov za zadnji film Roberta Altmana, ki je bil filmski, ne pa radijski človek. Če bi umrl po Igralcu, bi bilo bolj poetično. Je pa res, da sta bila zvok in glasba, ki sta bila nekoč domena radia, pri Altmanu kralja. Igralce je tudi vzpodbujal, da so govorili drug čez drugega, tako da so njegovi filmi zveneli kot radio, ki mu nekdo meša postaje.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Radijski šov je ironičen naslov za zadnji film Roberta Altmana, ki je bil filmski, ne pa radijski človek. Če bi umrl po Igralcu, bi bilo bolj poetično. Je pa res, da sta bila zvok in glasba, ki sta bila nekoč domena radia, pri Altmanu kralja. Igralce je tudi vzpodbujal, da so govorili drug čez drugega, tako da so njegovi filmi zveneli kot radio, ki mu nekdo meša postaje.

Radijski šov je tako mešanje postaj, pa četudi se dogaja na eni sami radijski postaji - na lokalni minnesotski postaji “A Prairie Home Companion”, ki že od leta 1974 vrti šov Garrisona Keillorja, kakofonično zmes monologov, anekdot, vicev, non sequiturjev, all-star pop viž (via Meryl Streep, Lily Tomlin, Lindsay Lohan, Woody Harrelson, John C. Reilly in Kevin Kline), reklam, lažnih sponzorjev, studijskega živ-žava in retro atmosfere, ki bi ji rok trajanja že zdavnaj potekel, če ne bi tudi Amerika po malem obtičala v letu 1974, ko jo je po padcu Nixona in koncu vietnamske vojne lahko rešila le pitasta country vera v demokratičnost nostalgije.

ZA