Michael Lehmann / Ohcet bo... in pika!

Romantične komedije se naravnost panično držijo formule, ustaljenosti, klišejev. Še več, v klišejih uživajo. In ti klišeji so edini orgazmi, ki jih vidimo v romantičnih komedijah. Zakaj romantične komedije tako hrepenijo po predvidljivosti? Zakaj so z užitkom predvidljive? Iz preprostega razloga: predvidljivost, s katero mahajo romantične komedije, je le izraz tiste predvidljivosti, tiste klišejske ustaljenosti, tiste formulaičnosti, po kateri hlepijo junaki romantičnih komedij. Kdo je običajno protagonist romantične komedije? Točno, fant, ki išče stalno punco. Oh, ali pa punca, ki išče stalnega fanta. Ergo: v romantični komediji vsi iščejo monogamnost. Punce in fantje. Romantične komedije so glorifikacije monogamnosti. Ironija je v tem, da bi bili vsi emocionalni problemi, dvomi in zadrege, s katerimi se soočajo romantični monogamisti, rešljive s poligamijo. Okej, ali pa vsaj z bigamijo.