Gyorgy Palfi / Taksidermija

Če bi radi videli film, ki ga zlepa ne boste pozabili, potem si poglejte Taksidermijo, ki naredi vse, da bi bila nepozabna. Svoji nepozabnosti se posveti z vsem madžarskim srcem - in z vsemi jajci, z vsem želodcem, z vsem črevesjem. Taksidermija naravnost stahanovsko gara, da bi bila opažena. Ni čudno, da prihaja iz nekdanjega “realsocialističnega” bloka. Gotovo se še spomnite Prvinskega nagona - no, Taksidermija da izrazu “prvinski nagon” nov pomen. In gotovo se še spomnite Ferrerijeve Velike požrtije, v kateri štirje moški sklenejo, da se bodo zaprli v vilo in se nažrli do smrti. In potem se res nažrejo do smrti - okej, vmes svojo morbidno, groteskno, ekstravagantno, absurdno požrtijo začinijo s seksom. “Zakaj jeste, če niste lačni,” jih vpraša neka bejba, ki bi se lahko preselila tudi v Taksidermijo - z istim vprašanjem. Tu imate namreč Kalmana Balatonyja (Gergo Trocsanyi), junaka spartakiadske Madžarske, ki je “olimpijski” prvak v žretju, prehranjevanju, goltanju, prebavljanju, konzumiranju - ni hitrejšega in bolj požrešnega od njega. Lahko bi požrl komunizem.