Nimrod Atal / Proste sobe

Proste sobe vas bodo spomnile na Breakdown, pa ne toliko zaradi zapleta, ampak bolj zaradi elementarne elegance, s katero masirajo dobro staro žanrsko formulo, ki jo je žgalo že na stotine trilerjev. Proste sobe so triler, ki se ne napihuje - in ki ohrani samospoštovanje. Zaplet je pač tako generičen, da bi bilo vsako sprenevedanje pogubno. David (Luke Wilson) in Amy (Kate Beckinsale), ki sta na tem, da se poročita (dodajte malce napetosti in žolča), z avtom obtičita na cesti Bogu za hrbtom - izogniti sta se skušala rakunu, pa sta nasedla. Ker je noč in ker ni nikjer žive duše, odpešačita proti motelu, ki je tako daleč od Boga kot neonski napis “Vacancy” v Psihu. Receptor (Frank Whaley) ne izgleda tako uglajeno in tako prijazno kot Norman Bates, toda v resnici ju je komaj čakal. Soba, ki je taka kot vse generične motelske sobe, ima le manjši defekt: televizor ne lovi signala.