Film / Slo-vidvd-borza

Ameriški grafiti so bili leta 1973 polifoni, mozaični, nostalgični džuboks nove generacije ter himna rokenrolu, rajskim avtomobilom, neonski svobodi, magičnim kalifornijskim mestecem, nekontaminirani adolescenci, ameriški noči in apolitični preteklosti brez konsekvenc. Odvrteli so se v eni noči, leta 1962, kar pomeni, da so bili postavljeni na rob nove divjine: tik pred atentat na Johna F. Kennedyja, tik pred začetek vietnamske vojne, tik pred začetek kontrakulture in tik pred politizacijo rokenrola. Mladina ponoči z avtomobili ritualno križari po kalifornijskem Modestu, posluša rokenrol (41 štiklov), ki ga vrti lokalna radijska postaja (via Wolfman Jack), se zapeljuje in dirka. Občutek imajo, da je mesto njihovo. Odraščanje je sicer veselo in brezskrbno (starši svojim otrokom zaupajo, med generacijami ni prepada, seksa ni, nasilja tudi ne ipd.), toda prihodnost je mučna, negotova in pogubna, pa ne zaradi Faraonov, lokalne ulične bande, ki si tu in tam izmisli kak "izziv", ali pa dirkačev iz drugih mest, ki se silijo v ospredje, ampak zaradi tega, v kar se Amerika spreminja. Težko boste našli film, ki bi tako pokal od nostalgije po konsenzu. Hej, vsi celo ves čas poslušajo isto radijsko postajo - in iste štikle.