Steve Hickner & Simon J. Smith / Čebelji film
Bee Movie, 2007
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 51, 30. 12. 2007
Čebelji film izgleda kot digitalna, animirana razglednica iz ameriškega razrednega boja. Ali natančneje, Čebelji film diši po filmih, ki jih je v tridesetih letih, v času velike gospodarske krize, snemal Frank Capra - po njegovih medenih, sentimentalnih himnah malemu človeku, ki vstane in se upre korupciji, izkoriščanju, populizmu in kar je še teh motenj. Čebelji film, ki ga je napisal Jerry Seinfeld, je medena, sentimentalna himna malemu človeku, ki nenadoma ugotovi, da v Ameriki obstaja kapitalizem, da obstaja izkoriščanje človeka po človeku, da je ameriška družba razdeljena na razrede in da med temi razredi divja vojna. Twist je v tem, da malega človeka odigra čebela, Barry B. Benson (Jerry Seinfeld/Jernej Kuntner), rezident New Hive Cityja, ki svoje čebelje delo - tako kot ostale čebele - združuje v korporaciji Honex Industries in ki spletom okoliščin obtiči med ljudmi, v stanovanju, v katerem ga pred Kenovim teniškim loparjem reši Barbie, alias Vanessa (Renee Zellweger/Nina Ivanič), ki mu pomaga do velikega spoznanja: Šit, ljudje nas le izkoriščajo! Med nam jemljejo in z njim mastno služijo! Produkte našega dela nam odtujujejo! Smo le suženjska delovna sila! In kaj zdaj? Bo zrušil ta nepravični družbeni red in priredil revolucijo? Ne, ampak sklene, da bo tožil korporacijo. V Ameriki se razredni boj vedno zvede na posameznika, nikoli na kolektiv, tako da gredo potem vse tiste čebele v nič. Revolucijo zamenjata sodna razprava in mit o “življenjskem ciklusu”, čigar naloga je, da obstoječi družbeni red legitimira in afirmira kot nekaj naravnega. Od žela ostane le Sting, pa še to epizodno.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 51, 30. 12. 2007
Čebelji film izgleda kot digitalna, animirana razglednica iz ameriškega razrednega boja. Ali natančneje, Čebelji film diši po filmih, ki jih je v tridesetih letih, v času velike gospodarske krize, snemal Frank Capra - po njegovih medenih, sentimentalnih himnah malemu človeku, ki vstane in se upre korupciji, izkoriščanju, populizmu in kar je še teh motenj. Čebelji film, ki ga je napisal Jerry Seinfeld, je medena, sentimentalna himna malemu človeku, ki nenadoma ugotovi, da v Ameriki obstaja kapitalizem, da obstaja izkoriščanje človeka po človeku, da je ameriška družba razdeljena na razrede in da med temi razredi divja vojna. Twist je v tem, da malega človeka odigra čebela, Barry B. Benson (Jerry Seinfeld/Jernej Kuntner), rezident New Hive Cityja, ki svoje čebelje delo - tako kot ostale čebele - združuje v korporaciji Honex Industries in ki spletom okoliščin obtiči med ljudmi, v stanovanju, v katerem ga pred Kenovim teniškim loparjem reši Barbie, alias Vanessa (Renee Zellweger/Nina Ivanič), ki mu pomaga do velikega spoznanja: Šit, ljudje nas le izkoriščajo! Med nam jemljejo in z njim mastno služijo! Produkte našega dela nam odtujujejo! Smo le suženjska delovna sila! In kaj zdaj? Bo zrušil ta nepravični družbeni red in priredil revolucijo? Ne, ampak sklene, da bo tožil korporacijo. V Ameriki se razredni boj vedno zvede na posameznika, nikoli na kolektiv, tako da gredo potem vse tiste čebele v nič. Revolucijo zamenjata sodna razprava in mit o “življenjskem ciklusu”, čigar naloga je, da obstoječi družbeni red legitimira in afirmira kot nekaj naravnega. Od žela ostane le Sting, pa še to epizodno.
ZA