Film / Slo-vidvd-borza
Ni vseeno, kako začneš film. In kontroverzni psihotriler Oblečena za umor se začne tako, da vas prilepi na stol. Začne se pod tušem, pod katerim stoji frustrirana in potrebna Angie Dickinson, očitno sfantazirana od možnosti, ki jih nudi seks (in ki jih sama zamuja), nadaljuje se v muzeju, v katerem Angie zapelje neznanca, avtu, v katerem doživi orgazem stoletja, in stanovanju, v katerem po afterju ugotovi, da ima tip spolno bolezen, konča pa se v liftu, kjer jo z britvijo razseka transvestitski psycho. Junakinjo, s katero smo se identificirali (hja, tudi v njenem užitku smo uživali), odpeljejo iz filma. Hitchcockov Psiho še ni doživel tako lucidne in tako fetišistične impersonacije - De Palma Psiho spremeni v opero. Vstopijo njen sin (Keith Gordon), prostitutka (Nancy Allen), detektiv (Dennis Franz) in psihiater (Michael Caine), ki skušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo in če je grizlijveski morilec res psihiatrov pacient, toda De Palma, veliki horror satirik, se potem s klišeji patriarhalne seksualne politike tako vešče, tako pikantno in tako komično - da ne rečem sarkastično in groteskno - poigrava, da so feministke v filmu videle le epski seksizem. Klasika.