Slo-vidvd-borza
Skulirani Tupac Shakur in manični Tim Roth sta džankija, ki skleneta, da se bosta snela z mamil. Toda odvajanje je tako mučno kot v Trainspottingu, le da ima tu bolj socialno-politično dimenzijo. Škoti so prevelike riti, da bi iz odvajanja naredili politični problem. Tupac in Roth potrebujeta rehab & detox, toda njuno odvajanje se prelevi v odisejado, v kateri nastopajo sami birokrati: letata namreč od okenca do okenca, od ene socialne službe do druge, od ene vrste do druge, od enega birokrata do drugega, od ene napačne informacije do druge, od državnih ignorantov do apatičnih lenuhov, od cinikov do histerikov, od enih napačnih papirjev do drugih, od preobremenjenih uradov do uradov, ki so se že zdavnaj preselili drugam. Vedno pristaneta v vrsti, jasno, napačni - kmalu izgledata tako, kot da sta na generalki za Beckettovo dramo Čakajoč na Godota. In čar tega filma je ravno v tem, da džankija politizira: džanki se odloči, da se bo odvadil. Ni šans, odvadi se lahko šele tedaj, ko tako odloči Sistem. Za džankija je bolje, da ga doleti overdose, kot pa da se sam loti odvajanja. Hej, če pade v komo, ga vsaj hospitalizirajo. Če pa ne paede v komo, se mu zgodi Kafka.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Skulirani Tupac Shakur in manični Tim Roth sta džankija, ki skleneta, da se bosta snela z mamil. Toda odvajanje je tako mučno kot v Trainspottingu, le da ima tu bolj socialno-politično dimenzijo. Škoti so prevelike riti, da bi iz odvajanja naredili politični problem. Tupac in Roth potrebujeta rehab & detox, toda njuno odvajanje se prelevi v odisejado, v kateri nastopajo sami birokrati: letata namreč od okenca do okenca, od ene socialne službe do druge, od ene vrste do druge, od enega birokrata do drugega, od ene napačne informacije do druge, od državnih ignorantov do apatičnih lenuhov, od cinikov do histerikov, od enih napačnih papirjev do drugih, od preobremenjenih uradov do uradov, ki so se že zdavnaj preselili drugam. Vedno pristaneta v vrsti, jasno, napačni - kmalu izgledata tako, kot da sta na generalki za Beckettovo dramo Čakajoč na Godota. In čar tega filma je ravno v tem, da džankija politizira: džanki se odloči, da se bo odvadil. Ni šans, odvadi se lahko šele tedaj, ko tako odloči Sistem. Za džankija je bolje, da ga doleti overdose, kot pa da se sam loti odvajanja. Hej, če pade v komo, ga vsaj hospitalizirajo. Če pa ne paede v komo, se mu zgodi Kafka.
Kapsule
Lak za lase: Tale mjuzikl je bolj tehten kot mjuzikl Sanjske punce, ker ne skuša biti tako tehten, pa čeravno imate tudi tu preobilno punco (Nikki Blonsky), ki hoče postati zvezda. Da bi postala senzacija, mora premagati Johna Travolto v vlogi big white mame, Michelle Pfeiffer v vlogi Cruelle De Vil in rasizem v vlogi vaškega idiota - in kamera jo ljubi tako kot doo-wop. Mjuzikl se dogaja leta 1962, ko so v Ameriki vsi peli, plesali in gledali isti TV show. Nič ni bolj spevnega od nacionalnega konsenza. Naslednje leto so ubili Kennedyja - in se razšli.
Zadnji ples: Sharon Stone je bilo dovolj, da so ljudje v njej videli le hotno, potno in motno psihonimfeto z nožem za led v levici, svilenim šalom v desnici in magnetom med nogami. Zadnji ples je bil njena plastična operacija v peklu, kar utegne razveseliti predvsem tiste, ki se jim je zdelo, da v Prvinskem nagonu pravica na koncu ni zmagala in da bi bilo lepo videti, kako se Sharon cvre v peklu - ali pa vsaj na električnem stolu. Električnega stola ne boste dočakali - Sharon namreč čaka na iglo. Zadnji ples je tako naiven kot vsak prvi šolski ples.
Driblerja pod košem: Wesley Snipes in Woody Harrelson sta dream team, ki skuša ujeti kalifornijski sen. Elegantna, energična, dobro zapečena dramedija.
Šepetati konjem: Robert Redford potrebuje ranjenega konja, da bi zapeljal žensko - in se ji na koncu odrekel. Tipični RR. Plus Kristin Scott Thomas.
Ljubim težave: Julia Roberts in Nick Nolte sta reporterska rivala, ki padeta v kremasto zaroto, v kateri bi se bolje znašli njuni rivali iz tridesetih. Retro.
