Doug Liman / Skakač

Jumper, 2008

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 15, 15. 4. 2008

Hayden Christensen, eks Anakin Skywalker, je David Rice, fant iz male vukojebine, ki ugotovi, da je “jumper”, skakač, kar - prevedeno v prozo - pomeni, da lahko skoči, kamor hoče. Ali bolje rečeno: da se lahko teleportira, kamor hoče. Kamorkoli. Kadarkoli. Kjerkoli. Tako nekako gre tudi propagandni slogan za Skakača, ki izgleda kot bypass serije Možje X in obenem kot nova, radikalna, digitalna identiteta Jasona Bourna. Tudi Jason Bourne je deloval napol nadnaravno, celo teleportersko, ko se je nenadoma znašel tam, kjer ga ni nihče pričakoval - niti hitmani niti zakoni termodinamike. Doug Liman, režiser Skakača, je posnel tudi film Kdo je Jason Bourne?, s čimer je spočel odlično, ultrakinetično franšizo - s Skakačem je hotel spočeti novo franšizo, toda malo verjetno je, da bo Skakač skakal. Ko bi moral biti napet, je naiven. Ko bi moral biti spektakularen, je idiotski. Ko bi moral biti prelomen ali pa vsaj intriganten, skoči v prazno. In ko bi moral pokazati talent in ustvariti novo mitologijo, se skrije za klišeje, za katere bi bilo bolje, da bi skočili v kak telefilm. Jasno, David ugotovi, da je disfunkcionalen in da ne more več živeti doma. Le kako? Le zakaj bi se tako talentiran človek vezal na bližnje, dom in družino, pa četudi je njegova mama Diane Lane? Nič, nujno mora v svet. Teleportiranje mu daje bajne, preveč bajne možnosti. Tip je samemu sebi dežela priložnosti. Recimo: zdaj lahko vsem skeptikom pokaže, da je vse, kar so videli v seriji Zvezdne steze, povsem mogoče. Problem je v tem, da David ni tak človek, ampak mu začnejo po glavi rojiti le ideje, ki so po glavi rojile nevidnemu človeku: najprej se teleportira v banko. V sebi odkrije hedonista, kar ga prelevi v globalnega turista, dokler mu ne začne po življenju streči Roland (Samuel L. Jackson), hitman neke paravladne organizacije, fanatični likvidator skakačev - od tod je le korak do razkritja, da vojna med “skakači” in “palatini” traja že stoletja. Odgovore na vprašanja, ki se vam ob tem zastavljajo (npr. zakaj bi morali navijati za skakače, ne pa za Rolanda?), boste morali iskati v predfilmih za druge filme, recimo v predfilmih za Podzemlje ali pa Bladea (okej, ali pa za Može X), Skakač, ki je videti kot predfilm zase, skuša odgovoriti le na vprašanje, ali je mogoče živeti brez morale, a si na koncu premisli in odgovor prihrani za nadaljevanje, po katerem ni nobene potrebe, kakor tudi ni nobene potrebe po tem, da bi v vse to vpletali brate Karamazove. Osebno bi se zadovoljil že z dokazom, da je to, kar smo videli v Zvezdnih stezah, res.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 15, 15. 4. 2008

Hayden Christensen, eks Anakin Skywalker, je David Rice, fant iz male vukojebine, ki ugotovi, da je “jumper”, skakač, kar - prevedeno v prozo - pomeni, da lahko skoči, kamor hoče. Ali bolje rečeno: da se lahko teleportira, kamor hoče. Kamorkoli. Kadarkoli. Kjerkoli. Tako nekako gre tudi propagandni slogan za Skakača, ki izgleda kot bypass serije Možje X in obenem kot nova, radikalna, digitalna identiteta Jasona Bourna. Tudi Jason Bourne je deloval napol nadnaravno, celo teleportersko, ko se je nenadoma znašel tam, kjer ga ni nihče pričakoval - niti hitmani niti zakoni termodinamike. Doug Liman, režiser Skakača, je posnel tudi film Kdo je Jason Bourne?, s čimer je spočel odlično, ultrakinetično franšizo - s Skakačem je hotel spočeti novo franšizo, toda malo verjetno je, da bo Skakač skakal. Ko bi moral biti napet, je naiven. Ko bi moral biti spektakularen, je idiotski. Ko bi moral biti prelomen ali pa vsaj intriganten, skoči v prazno. In ko bi moral pokazati talent in ustvariti novo mitologijo, se skrije za klišeje, za katere bi bilo bolje, da bi skočili v kak telefilm. Jasno, David ugotovi, da je disfunkcionalen in da ne more več živeti doma. Le kako? Le zakaj bi se tako talentiran človek vezal na bližnje, dom in družino, pa četudi je njegova mama Diane Lane? Nič, nujno mora v svet. Teleportiranje mu daje bajne, preveč bajne možnosti. Tip je samemu sebi dežela priložnosti. Recimo: zdaj lahko vsem skeptikom pokaže, da je vse, kar so videli v seriji Zvezdne steze, povsem mogoče. Problem je v tem, da David ni tak človek, ampak mu začnejo po glavi rojiti le ideje, ki so po glavi rojile nevidnemu človeku: najprej se teleportira v banko. V sebi odkrije hedonista, kar ga prelevi v globalnega turista, dokler mu ne začne po življenju streči Roland (Samuel L. Jackson), hitman neke paravladne organizacije, fanatični likvidator skakačev - od tod je le korak do razkritja, da vojna med “skakači” in “palatini” traja že stoletja. Odgovore na vprašanja, ki se vam ob tem zastavljajo (npr. zakaj bi morali navijati za skakače, ne pa za Rolanda?), boste morali iskati v predfilmih za druge filme, recimo v predfilmih za Podzemlje ali pa Bladea (okej, ali pa za Može X), Skakač, ki je videti kot predfilm zase, skuša odgovoriti le na vprašanje, ali je mogoče živeti brez morale, a si na koncu premisli in odgovor prihrani za nadaljevanje, po katerem ni nobene potrebe, kakor tudi ni nobene potrebe po tem, da bi v vse to vpletali brate Karamazove. Osebno bi se zadovoljil že z dokazom, da je to, kar smo videli v Zvezdnih stezah, res.

PROTI

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.