Doug Liman / Skakač
Jumper, 2008
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 15, 15. 4. 2008
Hayden Christensen, eks Anakin Skywalker, je David Rice, fant iz male vukojebine, ki ugotovi, da je “jumper”, skakač, kar - prevedeno v prozo - pomeni, da lahko skoči, kamor hoče. Ali bolje rečeno: da se lahko teleportira, kamor hoče. Kamorkoli. Kadarkoli. Kjerkoli. Tako nekako gre tudi propagandni slogan za Skakača, ki izgleda kot bypass serije Možje X in obenem kot nova, radikalna, digitalna identiteta Jasona Bourna. Tudi Jason Bourne je deloval napol nadnaravno, celo teleportersko, ko se je nenadoma znašel tam, kjer ga ni nihče pričakoval - niti hitmani niti zakoni termodinamike. Doug Liman, režiser Skakača, je posnel tudi film Kdo je Jason Bourne?, s čimer je spočel odlično, ultrakinetično franšizo - s Skakačem je hotel spočeti novo franšizo, toda malo verjetno je, da bo Skakač skakal. Ko bi moral biti napet, je naiven. Ko bi moral biti spektakularen, je idiotski. Ko bi moral biti prelomen ali pa vsaj intriganten, skoči v prazno. In ko bi moral pokazati talent in ustvariti novo mitologijo, se skrije za klišeje, za katere bi bilo bolje, da bi skočili v kak telefilm. Jasno, David ugotovi, da je disfunkcionalen in da ne more več živeti doma. Le kako? Le zakaj bi se tako talentiran človek vezal na bližnje, dom in družino, pa četudi je njegova mama Diane Lane? Nič, nujno mora v svet. Teleportiranje mu daje bajne, preveč bajne možnosti. Tip je samemu sebi dežela priložnosti. Recimo: zdaj lahko vsem skeptikom pokaže, da je vse, kar so videli v seriji Zvezdne steze, povsem mogoče. Problem je v tem, da David ni tak človek, ampak mu začnejo po glavi rojiti le ideje, ki so po glavi rojile nevidnemu človeku: najprej se teleportira v banko. V sebi odkrije hedonista, kar ga prelevi v globalnega turista, dokler mu ne začne po življenju streči Roland (Samuel L. Jackson), hitman neke paravladne organizacije, fanatični likvidator skakačev - od tod je le korak do razkritja, da vojna med “skakači” in “palatini” traja že stoletja. Odgovore na vprašanja, ki se vam ob tem zastavljajo (npr. zakaj bi morali navijati za skakače, ne pa za Rolanda?), boste morali iskati v predfilmih za druge filme, recimo v predfilmih za Podzemlje ali pa Bladea (okej, ali pa za Može X), Skakač, ki je videti kot predfilm zase, skuša odgovoriti le na vprašanje, ali je mogoče živeti brez morale, a si na koncu premisli in odgovor prihrani za nadaljevanje, po katerem ni nobene potrebe, kakor tudi ni nobene potrebe po tem, da bi v vse to vpletali brate Karamazove. Osebno bi se zadovoljil že z dokazom, da je to, kar smo videli v Zvezdnih stezah, res.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 15, 15. 4. 2008
Hayden Christensen, eks Anakin Skywalker, je David Rice, fant iz male vukojebine, ki ugotovi, da je “jumper”, skakač, kar - prevedeno v prozo - pomeni, da lahko skoči, kamor hoče. Ali bolje rečeno: da se lahko teleportira, kamor hoče. Kamorkoli. Kadarkoli. Kjerkoli. Tako nekako gre tudi propagandni slogan za Skakača, ki izgleda kot bypass serije Možje X in obenem kot nova, radikalna, digitalna identiteta Jasona Bourna. Tudi Jason Bourne je deloval napol nadnaravno, celo teleportersko, ko se je nenadoma znašel tam, kjer ga ni nihče pričakoval - niti hitmani niti zakoni termodinamike. Doug Liman, režiser Skakača, je posnel tudi film Kdo je Jason Bourne?, s čimer je spočel odlično, ultrakinetično franšizo - s Skakačem je hotel spočeti novo franšizo, toda malo verjetno je, da bo Skakač skakal. Ko bi moral biti napet, je naiven. Ko bi moral biti spektakularen, je idiotski. Ko bi moral biti prelomen ali pa vsaj intriganten, skoči v prazno. In ko bi moral pokazati talent in ustvariti novo mitologijo, se skrije za klišeje, za katere bi bilo bolje, da bi skočili v kak telefilm. Jasno, David ugotovi, da je disfunkcionalen in da ne more več živeti doma. Le kako? Le zakaj bi se tako talentiran človek vezal na bližnje, dom in družino, pa četudi je njegova mama Diane Lane? Nič, nujno mora v svet. Teleportiranje mu daje bajne, preveč bajne možnosti. Tip je samemu sebi dežela priložnosti. Recimo: zdaj lahko vsem skeptikom pokaže, da je vse, kar so videli v seriji Zvezdne steze, povsem mogoče. Problem je v tem, da David ni tak človek, ampak mu začnejo po glavi rojiti le ideje, ki so po glavi rojile nevidnemu človeku: najprej se teleportira v banko. V sebi odkrije hedonista, kar ga prelevi v globalnega turista, dokler mu ne začne po življenju streči Roland (Samuel L. Jackson), hitman neke paravladne organizacije, fanatični likvidator skakačev - od tod je le korak do razkritja, da vojna med “skakači” in “palatini” traja že stoletja. Odgovore na vprašanja, ki se vam ob tem zastavljajo (npr. zakaj bi morali navijati za skakače, ne pa za Rolanda?), boste morali iskati v predfilmih za druge filme, recimo v predfilmih za Podzemlje ali pa Bladea (okej, ali pa za Može X), Skakač, ki je videti kot predfilm zase, skuša odgovoriti le na vprašanje, ali je mogoče živeti brez morale, a si na koncu premisli in odgovor prihrani za nadaljevanje, po katerem ni nobene potrebe, kakor tudi ni nobene potrebe po tem, da bi v vse to vpletali brate Karamazove. Osebno bi se zadovoljil že z dokazom, da je to, kar smo videli v Zvezdnih stezah, res.
PROTI