POEZIJA / Med krošnjami

Samozaložba, Radovljica 2000

"A nekaj le me sili gor, gor!
'Vstani,' a ne znam.
Mora biti res tako, da treba bo na bor?"

Subjekt teh grozljivo neposrednih in nedvoumnih besed je zrasel v pesniški domišljiji reci in piši štinajstlenika, kar je še toliko bolj zaznavno in opazno. Gre torej za še lanskega osmošolca na osnovni šoli v Gorjah pri Bledu. Starša izvirata z drugega konca Slovenije, s Koroške namreč, iz Mežiške doline, do katere tudi sam nima in ne more imeti ambivalentnega odnosa, na kar opozarja v zaključni spremni besedi.

Jaz pa kar takoj opozarjam in gromko poudarjam: očitno so drugi časi! Prešeren na primer, ki se ga tako zvesto in pogosto spominjamo letos, je izdal svojo prvo in edino pesniško zbirko pri svojih šestinštiridesetih. Pa poglejte, kaj je še dosegel, če stvar malo obrnem!

Danes pa svoje prve zbirke delajo in izdajajo že pri štirinajstih. Gašper je aktualen sedaj, lani je bila to prav tako štirinajstletna Alma Anakiev. Verjamem, da zbirki obeh mladostnikov, četudi sta prvi, gotovo sploh ne bosta zadnji. Še ena podobnost med njima je: ko je bila Alma v 4. razredu je prejela za svoj haiku Veja nagrado v Tokiu, Gregor pa, ko je bil v 7. razredu, v Slovenj Gradcu.na literarnem natečaju za pesem Kozolec. - V tej pesmi gre za opis razdrapanega starega kozolca iz različnih perspektiv. V parih verzov se rimajo do konca verzi žal skoraj vedno na dve besedi iz istega niza. Ali dva glagola, ali dva samostalnika. Tako rimani verzi se sicer čisto polnokrvno ujemajo, kar se tudi pričakuje, če se kdo že spušča v rimanje, ni pa to zelo živahnoin igrivo, bolj sivo pričakovano je. Poglejte, kako se pred nami kar zablešči zadnja dubleta, ki ni sestavljena iz čisto istorodnih členov: 'Mogoče kaka ptica se kdaj bo skrila vanj/ in mu povedala, da ne stoji zaman. - Resnici na ljubo nikjer verjetno tudi ni strogo zapisano pravilo, da sonet mora vsebovati sonetni prelom po kvartetah pred tercetami in običajno še po dvanajstem verzu. Sonetna arhitektonika je silno zahtevna reč, zato je kar presenetljivo, da se je mladi pesnik sploh upal lotiti soneta. In to tu kar dveh, brez očitnega preloma sicer. Zanj je še stari Stritar vedel in tudi rekel, da je prava Prokrustova postelja, torej postelja, ki omogoča neznanske užitke in tudi peklenske bolečine. Mladi pesnik vsega tega še ne more vedeti. Dajmo času čas pa bomo videli to vsi skupaj.