Romani / Črna dalija

Skrajno neprimerno čtivo za do(od)raščajočo mladež in sploh vso ostalo osebnostno nedograjeno oziroma nezrelo populacijo.

Srhljivo, ampak pozitivnega, npr. poštenja, prijateljstva in navsezadnje, ljubezni, je na teh (drobno potiskanih) dobrih 400 straneh komaj za slabih 25 vrstic, pa še od teh se jih dvajset izkaže za lažne oziroma bralca zavajajoče, preostalih pet pa pripada kilavemu - srečnemu koncu.

Branje se takojci po po-uvodnih straneh sprevrže v brozganje skozi preplet brezobzirnega nasilja, človeške gnojnice in krvi. Npr.: "Vse sovraštvo, ki sem ga premogel, sem vložil v desnico in udaril naravnost v krvavo tarčo pred sabo ..." Nadalje: "Resda mi je s krvjo nekoliko zapacal rokav srajce, je pa zato skozi nosnici skozlal zobe ..." In še sama srčika zgodbe: "Golo, iznakaženo telo mlade ženske je bilo v pasu prerezano na pol. Spodnja polovica je široko razkrečenih nog ležala v plevelu, dober meter stran od zgornje. Iz levega stegna je bil izdolben velik trikotnik mesa, od reza do vrha sramnih dlak je potekala dolga, široka rana. Notranjost je bila izprana, brez organov ... Njen obraz je bila ena sama velika vijoličasta odrgnina, nos je bil zmečkan globoko v obrazno votlino, usta pa so bila prerezana od ušesa do ušesa v nasmeh, ki je režal, kot bi se norčeval iz vseh drugih povzročenih surovosti ..." No, in omenjeno "najdenko", morebiti jutri, sam Bog ve, uspešno filmsko igralko, danes pa samo razkosano in iznakaženo truplo so mediji, bila je pač ognjena črnolaska, poimenovali Črna dalija (op.: dalija ali georgina je grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti), njen umor pa sta začela raziskovati policista Bucky Bleichert in Lee Blanchard, ki sta ... Še kraj in čas dogajanja: Los Angeles, natančneje njegova kloaka Hoolywood, 1947. leta.

Surovi realizem.