Nova plošča Dežurnih krivcev je s svojo trdoto, ostrino in glasnostjo ter sodobno produkcijo prijetno presenetila marsikaterega ljubitelja tovrstne godbe. Fantje iz Prlekije se na prvi posluh sicer ne razlikujejo od podobnih svetovnih zasedb, vendar si z vsakim albumom bolj utrjujejo samosvojost v domačem rockovskem okolju.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Nova plošča Dežurnih krivcev je s svojo trdoto, ostrino in glasnostjo ter sodobno produkcijo prijetno presenetila marsikaterega ljubitelja tovrstne godbe. Fantje iz Prlekije se na prvi posluh sicer ne razlikujejo od podobnih svetovnih zasedb, vendar si z vsakim albumom bolj utrjujejo samosvojost v domačem rockovskem okolju.
Njihove kompozicije, riffi in refreni postajajo strupeno mamljivi in album kot celota teče brez nepotrebnega zastajanja. Poleg hitov, kot sta Wanna Kill in Devil Deamon, so predvsem slovenski komadi tisti, s katerimi tipično žanrskost pretapljajo v prepoznaven gruntrockovski izraz. Navsezadnje pa jim gre priznati tudi vztrajnost, prepričljivost, nepretencioznost in brezkompromisno držo, ki je dandanašnji dokaj redka.
+ + + +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi