kolumna / Rastko Močnik: Šestdesetletnica

Vlada sicer lahko zasede glavne ustanove za proizvodnjo preteklosti in z njihovo pomočjo razširja svojo uradno različico, a ideološkega monopola si ne bo mogla zagotoviti. Ta čas se stališča v boju za interpretacijo preteklosti v grobem razvrščajo v štiri skupine. Po prvem pogledu so komunisti začeli državljansko vojno, pravi domoljubi pa so se uprli komunistični revoluciji; kolikor so pri tem sodelovali z nacifašizmom, je bila kolaboracija izsiljena in so zanjo krivi komunisti. Drugo stališče meni, da so bili partizani sicer v večini domoljubi, a so komunisti njihov boj izkoristili za svojo revolucijo; na nasprotni strani so bili protikomunistični domoljubi sicer zadosti bistri, da so spregledali komunistično zaroto, a so bili hkrati vseeno preveč lahkoverni, zato so jih lahko zapeljali h kolaboraciji: za grozote sta krivi rdeča in črna internacionala in njuni domači agenti, narod pa je dvojna žrtev in se mora skoz spravo otresti obojnega totalitarističnega zla. Po tretjem stališču narodnoosvobodilnega boja ni mogoče ločiti od boja proti fašizmu: narodno osvoboditev sta izbojevala Osvobodilna fronta in partizansko gibanje, domobranstvo je bilo kolaboracija z okupatorjem in nacifašizmom. Po četrtem pogledu se s preteklostjo ne kaže obremenjevati, gledati naj bi bilo treba naprej, ne nazaj.