Plošča / Laetitia Sadier: Silencio
2012, Drag City
+ + + +
Solističnemu prvencu, ki ga je Sadierjeva objavila pred dvema letoma, so mnogi očitali preveliko podobnost z izdelki njenega nekdanjega benda Stereolab. Primerjav se ji ni uspelo otresti niti z zasedbo Monade, nič drugače pa ni z njeno novo solistično ploščo Silencio. Očitno je to pač izraz, ki Francozinji najbolj ustreza, navsezadnje je k sodelovanju ponovno povabila Tima Gana, s katerim sta postavila nove standarde za vpeljavo socialističnih in marksističnih idej v kontekst pop glasbe. Socio-politična angažiranost zaznamuje tudi ploščo Silencio, toda Sadierjeva ji tu da izrazito intimno podobo, sorodno le tisti, ki jo najdemo pri kakšnem Robertu Wyattu, a z veliko več francoskega šarma. Kritika kapitalizma verjetno še nikoli ni bila slišati privlačneje.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.